Komentar

V strategiji slovenske zunanje politike so begunci komaj omenjeni

Kdor pozorno prebere dokument z zvenečim naslovom Strategija slovenske zunanje politike, bo kmalu presenečen ugotovil, da le bežno zajema vprašanje beguncev in migrantov, in sicer na 31. strani. Če je torej že v teoriji stvar precej klavrna, kakšna bo potemtakem šele v praksi?!

05.09.2015 22:00
Piše: Zijad Bećirović
Ključne besede:   begunci   eu   slovenija   bližnji vzhod   isis   bruselj   eu   nato

Foto: arhiv Portala PLUS

Begunci so posledica dogajanj, vzrok pa prepogosto poskušamo prezreti ali popolnoma ignorirati. Ali si zastavljamo vprašanje, kako je sploh nastala Islamska država, ali ima svoje pokrovitelje na Zahodu? Ali je možno, da 20.000 do 30.000 posameznikov, ki jih imenujemo teroristi, radikalci, skrajneži in džihadisti, obvladuje prostor enake velikosti kot Velika Britanija in ima bolje vzpostavljeno delovanje institucij kot države okrog nje? Ali sploh kdo uporablja pridevnik takoimenovana Islamska država? Ne. Sprejemajo je kot realnost, kot dejstvo. Ali je možno, da takšna tvorba nastane brez podpore kakšne od velikih sil? Ne. Vsaj v zadnjih sto letih se nič bistvenega na tem svetu ni moglo zgoditi brez volje velikih sil. Ali se zavedamo, da je morda Islamska država mišljena kot zatočišče za bolj radikalne muslimane z Zahoda?!

Begunski val z Bližnjega vzhoda in Severne Afrike, s katerim se soočamo, poraja številna vprašanja in hkrati zahteva odgovore, predvsem pa ustrezno ravnanje pristojnih in vseh nas. Človeštvo je pred izzivom.

 

Čeprav evropski politiki za begunsko krizo najraje uporabljajo besedno zvezo "migrantska kriza", na drugi strani Visoki komisariat za begunce OZN (UNHCR) opozarja na uporabo ustreznega termina tj. begunci oziroma begunska kriza. Razprave in priprave na begunsko krizo potekajo tudi v Sloveniji. Najpogosteje se vsi sprašujemo, ali bomo kos tej zahtevni nalogi, da sprejmemo tolikšno število beguncev, ki bi se prek naše države napotili na Zahod, predvsem v Nemčijo.

 

Začnimo pri Strategiji slovenske zunanje politike, ki le bežno zajema vprašanje beguncev in migrantov in sicer: na 31. strani se omenja, da bo zunanja politika RS zlasti prek delovanja diplomatskih predstavništev in konzulatov dejavno uresničevala migracijsko politiko RS. Pri tem bo – poleg vidika varnosti – posebej pozorna na spoštovanje človekovih pravic in prava, na mednarodne obveznosti RS ter mednarodno delitev bremen in odgovornosti, obveznost zagotavljanja zaščite in pomoči beguncem, na boj proti trgovini z ljudmi in nezakonitim migracijam, posebno kadar gre za ženske, otroke in druge ranljive skupine, ter na preprečevanje izkoriščanja tujih delavcev. Za učinkovito upravljanje migracij bo krepila sodelovanje na področju migracij in mobilnosti v okviru EU ter v dialogu s tretjimi državami.

 

To piše v strategiji, realnost pa je drugačna, ker se bomo z vprašanji beguncev soočili na našem ozemlju, ne pa na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Kako da tega nismo predvideli in smo pozabili na begunce in begunsko krizo, strategijo pa smo sprejeli pred kratkim? Upravičeno se zastavlja vprašanje, ali v strategiji drži, kar je zapisano in se nanaša še na druga področja, ali je še kaj pozabljenega in prezrtega.

 

Kvote so za blago, ne pa za ljudi

 

Na drugi strani pa si EU prizadeva za uvajanje sistema kvot, na podlagi katerega bi razporedili begunce po državah v določenem številu. Vprašanje je, ali ima EU sploh dušo oziroma ali jo je sploh kdaj imela. Verjetno najvišji predstavniki EU in številni birokrati mislijo, da smo v trgovini in da lahko s polic vzameš toliko in toliko beguncev, ki ti ustrezajo ali pa ne. Glede na vedenje EU je očitno, da je edino razumljiv jezik trgovine, ki pa ni ustrezen, ker nismo v trgovini in ne gre za blago, temveč za ljudi. Sistem kvot EU uporablja pri določanju uvoza blaga zunaj EU, kot je recimo sladkor, banane ipd.  Seveda ne smemo prezreti dejstva, da v sedanji begunski krizi hkrati poteka tudi trgovina z ljudmi in to izkoriščajo kriminalne strukture. To pa je nenehni izziv za varnostne organe.

 

Spet smo v Bruslju. Kakšna je politika EU do beguncev, čeprav v Bruslju raje uporabljajo besedo migrantov. Bruselj se ni zoperstavil gradnji Orbanovega zidu proti Srbiji, s katerim naj bi preprečil vstop beguncev, ki prihajajo preko Srbije v Madžarsko, potem nadaljujejo pot proti Avstriji in Nemčiji, temveč molčeče podpira gradnjo zidov. Bruselj pozablja, da je padel Berlinski zid, tako da ima veliko možnosti, da bo padel tudi Orbanov, bolgarski ali kakšen drugi zid, ki se morda že gradi oziroma se namerava graditi. V teh dneh sem v razpravi o beguncih v Državnem zboru slišal misel, ki pravi, da je rimski imperij, ko je začel graditi zidove, da bi se zaščitil pred barbari, začel propadati. Sporočilo je verjetno primerno tudi za sedanji aktualni trenutek.

 

 

Med begunci teroristov verjetno ne bo

 

Pogosto se v javnosti ustvarja vtis, da države pokažejo dobro voljo do reševanja vprašanja beguncev in migrantov, kar pa je njihova obveza po mednarodnem pravu in ni izraz dobre volje. Prepogosto se poudarja varnostni aspekt begunske krize. Na ta način se hočejo poudariti nevarnosti, ki prihajajo zaradi beguncev.

 

Pred kratkim je kolega Bakhtyar Aljaf povedal, da teroristi niso reveži in da imajo številne druge načine, da uresničijo svoje zamisli in načrte, vendar ne skozi begunsko krizo. Poudarjamo varnostni vidik, ko gre za vprašanje beguncev, hkrati pa smo spregledali, da je ne dolgo tega prišlo do vdora v varnostni sistem Republike Slovenije, na kar je avtor teh vrstic že prej opozarjal.

 

Ali mislimo, da bi se nam vse to dogajalo, kar se dogaja zadnjih nekaj let, brez vdora v varnostni sistem države. Ni naključje kaj se dogaja okrog DUTB (Slabe banke), Slovenskega državnega holdinga (SDH), privatizacije oziroma načrta, da se Slovenija podredi in obvladuje. Da ne govorimo o dogajanjih v zvezi z arbitražo med Slovenijo in Hrvaško. To ni naključje. Slovenija izgublja v substanci. Tudi v drugih državah so politiki in politične stranke sprte, ampak se ne dogaja to, kar se dogaja (v) Sloveniji. Ni naključje, da se poudarja neka (ne)zakonita zaposlitev na tožilstvu, na drugi strani pa Slovenija počasi izginja in se ukvarja sama s seboj.

 

Mislim da smo vsi skupaj na nek način zaspali in spregledali, kar se nam je zgodilo. Zbudili smo se z napačnimi mislimi, z mislimi na begunce in na varnostni vidik, povezan z njimi, pozabili pa smo na bistvena slovenska vprašanja, od katerih je odvisna prihodnost, morda celo obstoj naše države. Hkrati je slovenska družba pokazala zrelost, vključno z mediji, ko se je odzvala na poskuse sovražnega govora v javnosti v povezavi z begunci. Pri tem je pozitivno vlogo odigrala rimskokatoliška cerkev. Zloraba človeške tragedije v notranjepolitične namene tako, vsaj upamo, ostaja preteklost.

 

 

Begunci niso vzrok, ampak posledica

 

Begunci so posledica dogajanj, vzrok pa prepogosto poskušamo prezreti ali popolnoma ignorirati. Ali si zastavljamo vprašanje, kako je sploh nastala Islamska država, ali ima svoje pokrovitelje na Zahodu? Ali je možno, da 20.000 do 30.000 posameznikov, ki jih imenujemo teroristi, radikalci, skrajneži in džihadisti, obvladuje prostor enake velikosti kot Velika Britanija in ima bolje vzpostavljeno delovanje institucij kot države okrog nje? Ali sploh kdo uporablja pridevnik takoimenovana Islamska država? Ne. Sprejemajo je kot realnost, kot dejstvo. Ali je možno, da takšna tvorba nastane brez podpore kakšne od velikih sil? Ne. Vsaj v zadnjih sto letih se nič bistvenega na tem svetu ni moglo zgoditi brez volje velikih sil. Ali se zavedamo, da je morda Islamska država mišljena kot zatočišče za bolj radikalne muslimane z Zahoda?!

 

Zdaj se zastavlja vprašanje, kakšna je vloga naše države. Smo člani EU in zveze NATO. Ali smo morda vključeni, ali bolje rečeno, vpleteni v nekatera dogajanja mimo naše volje ali mimo naših interesov? Ustvarja se vtis, da vse bianco podpiramo, kar nam predlaga EU in NATO. Vsaj tako so delale vse dosedanje slovenske vlade. Bistveno bolj moramo biti aktivni znotraj EU in NATO in imeti izvirne ideje, predloge in rešitve.

 

Kakšna je politika EU do Turčije? Ali se sploh zavedamo kakšno breme je prevzela Turčija zaradi dogajanj na Bližnjem vzhodu? Ima okrog 2 milijona beguncev. Turčija je filter, ki onemogoča pretok beguncev na Zahod. Očitno je ta filter popustil. Morda je v najtežji situaciji Libanon, ki ima na svojem ozemlju, velikem približno kot 2/3 Slovenije, več beguncev kot domicilnega prebivalstva.

 

Ali smo se sploh kaj naučili o problematiki beguncev ob koncu 90. let prejšnjega stoletja, ko smo zatočišče zagotovili številnim beguncem iz območja nekdanje skupne države. Zakaj po vsem tem še nimamo izdelanega slovenskega modela za reševanja begunskega vprašanja, ki bi lahko bil slovenski know-how za druge države? Namesto vlade so se na begunsko krizo prvi odzvali posamezniki in nevladne organizacije, ki pa bremena skrbi in pomoči za begunce ne zmorejo sami. Nosilec vseh aktivnosti in pomoči mora biti država, ostale organizacije in posamezniki pa ji pri tem pomagajo.

 

Spomnimo se, da je Sirija pred dvajsetimi leti sama imela dva milijona beguncev, predvsem iz Libanona, Iraka in Palestine. Veljala je za eno od najbolj varnih državah. Verjetno si niti v sanjah niso mogli predstavljati,  da bodo nekoč begunci. Obrača se kolo sreče. Ta usoda lahko prizadene vse, ne glede na (ne)predvidljivo prihodnost.

 

 

 

Zijad Bećirović je direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane.

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
14
Digitalni humanizem: Čeprav živimo v digitalnem obdobju, v resnici še vedno delujemo na analogen način
5
14.09.2019 23:15
Natančno se zavedam, da je današnji komentar usmerjen v umetnike in v tiste, ki so zelo blizu sodobni in razvojni umetnosti. Za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
8
14.09.2019 07:00
Ali morda veste, kdo je dal začetno pobudo za t.i. parlamentarni program, ki je danes del Tretjega programa RTV Slovenije? Ne? ... Več.
Piše: Miha Burger
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
11
12.09.2019 11:38
Ob hrupu 28 slovenskih intelektualcev zaradi povsem korektne izjave predsednika Boruta Pahorja na nedavnem Blejskem strateškem ... Več.
Piše: Božo Cerar
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
12
11.09.2019 21:00
Družbeni pojavi kot so krize, še posebej, če so povezani z veliko finančno izgubo, prinesejo v družbi veliko polemike in iskanje ... Več.
Piše: Aleš Ahčan
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
20
10.09.2019 22:30
To, da boJanez Lenarčič, ki je sicer povsem korekten in neproblematičen diplomatski birokrat, vodil resor za humanitarno pomoč ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
20
09.09.2019 22:00
Trditve, da je komunizem od nastanka dalje kontinuirano neločljiv od udbomafije , globoke države, nepotizma in klientelizma, ne ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
9
07.09.2019 23:59
Alenka Bratušek se je kot premierka proslavila z izjavo, da je treba narediti konec brezglavemu varčevanju . Kdo ne bi v tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
"Pomemben položaj zasedate, a poglejte kakšno zanič mizo imate; jaz bi jo vrgel skozi okno."
0
07.09.2019 21:00
Rad se ponavljam: letos praznujemo stoletnico začetka delovanja izjemne umetniške šole Bauhaus. To dejstvo je vzrok, da posvečam ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa na Zahodnem Balkanu: Članstvo v Evropski uniji je za Severno Makedonijo vprašanje biti ali ne biti
3
04.09.2019 22:30
Severnomakedonsko vodstvo se boji, da bo pošel zagon, ki smo mu bili priča v zadnjem letu v makedonskih prizadevanjih za ... Več.
Piše: Božo Cerar
Ukrajinska neodvisnost: 13.000 mrtvih, 34.000 ranjenih in 1,8 milijona razseljenih
15
02.09.2019 23:00
Zgodovinski 24. avgust 1991 za mojo domovino pomeni rojstvo neodvisne in samostojne ukrajinske države. Prav ta pomemben dogodek ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Evropa, Azija in Amerika v novih geopolitičnih turbulencah: Multipolarni svet se vse bolj krči, vrača se nova oblika bipolarnosti
9
01.09.2019 20:00
Velike spremembe so pred nami, vstopamo v nov geopolitični, geoekonomski in geotehnološki svetovni red. V novo globalno ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Povejmo na glas: svet upravljajo digitalni ovaduhi in fotonski veter
1
31.08.2019 21:00
Računalniška država XXI. stoletja je že v celoti drugačna od televizijske države osemdestih let prejšnjega stoletja. Današnja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Komedija "Alo Alo" po Šarčevo: V ozkem grlu globoke države
14
29.08.2019 22:20
Vaški fantje iz Kamnika, ki skrbijo za interese predsednika vlade, ne počnejo nič takšnega, česar ne bi delali že njihovi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Tri zgodbe: Prvošolčki, otroci v vrtcih in nočne skrivnosti ljubljanske Pediatrične klinike
6
28.08.2019 23:32
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred kratkim opozorilo vse zaposlene v javni upravi, da imajo kot starši ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Cerarjev moderni center išče predsednika: Politična prostitucija po Počivalšku
13
26.08.2019 21:02
Prihajajoče kandidature za predsednika Stranke modernega centra (SMC) odpirajo številna vprašanja na slovenski politični sceni. ... Več.
Piše: Marko Novak
"Institucije je treba oblikovati tako, da oblastnikom preprečijo povzročanje škode."
19
25.08.2019 21:30
Če res vsa vesoljna Slovenija z vsemi svojimi visokimi funkcionarji, anonimnimi in neanonimnimi komentatorji vred misli, da novo ... Več.
Piše: Miha Burger
Nasprotniki gradnje avtocest in železnic naj povedo resnico: zaradi tega bo manj delovnih mest, manj dobrin, manj blagostanja
3
25.08.2019 10:00
Gradnja in posegi na avtocestnem področju so zapleten in dolgotrajen postopek. Če se poslanci pod vplivom Levice odločijo ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Vlado Martek in njegova razstava na Reki, prihodnji Evropski prestolnici kulture
0
24.08.2019 19:00
Vlado Martek napada življenje z ironijo, brez sarkazma in grotesknosti. V zagrebških nočeh je reorganiziral poezijo s svojimi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Na dan, ko je pol slovenskega političnega vrha v Moskvi, nam v Bruslju dodelijo najmanj zaželeno komisarsko mesto
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,166
02/
Slovenska sestavljanka (jigsaw puzzle*) ali obrazi predsednice Bratuškove
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,577
03/
Ideje komunizma ne da enačiti z odkloni (post)udbovskega vsakdana
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,832
04/
Dosje Makedonija: Kako so strmoglavili staro in vzpostavili novo, poslušno oblast in kakšna je bila pri tem vloga slovenskih diplomatov
Andrej Dočinski
Ogledov: 1,552
05/
Ali lahko Ali Milani, v Iranu rojeni Londončan, premierju Borisu Johnsonu odvzame poslanski stolček?
Uredništvo
Ogledov: 1,136
06/
Novo orodje demokracije: Poslanec Jani Möderndorfer in problem konoplje
Miha Burger
Ogledov: 1,078
07/
Kitajska je danes za Združene države večja grožnja kot Japonska pred osemdesetimi leti
Shane Quinn
Ogledov: 987
08/
Intelektualne zlate ribice: Ne zaradi Pahorja, ampak zaradi Erdogana Turčija ne more računati na članstvo v EU
Božo Cerar
Ogledov: 1,100
09/
Lov na čarovnice: Slabe terjatve kot ogledalo krivde družbe
Aleš Ahčan
Ogledov: 772
10/
Slabe terjatve: Poceni nakupi z neverjetnimi diskonti danes prinašajo milijonske dobičke
Matija Ž. Likar
Ogledov: 661