Razkrivamo

Dosje Stožice, 1. del: fantomski trgovski center in zloraba javno-zasebnega partnerstva

Letošnje poletje je zaznamovala peta obletnica "zaključka intenzivne gradnje" nasedle investicije Športno-rekreacijskega centra Stožice. 10. avgusta 2010 je investitor GREP, d.o.o. pridobil odločbo poskusnem obratovanju nogometnega stadiona, športne dvorane in pripadajočimi zunanjimi površinami, čeprav se trgovski center ni nikoli zgradil. Ostale so prazne površine, neplačani podizvajalci in kasnejši poskusi refinaniranja z evropskimi sredstvi in kreditom sedmih bank...

13.10.2015 06:55
Piše: Miha Jazbinšek
Ključne besede:   stožice   grep   štadion   janković   ljubljana   nlb   simoneti

Foto: www.mediaspeed.net

Stožice so kultni primer kolateralnih škod. Danes so vse tri stavbe v upravnih in sodnih nepremičninskih evidencah in registrih virtualno evidentirane z letom izgradnje 2010, čeprav sta športna dvojčka dograjena leta 2011, nakupovalni center skupaj z nedograjeno javno ploščadjo pa ne bo dograjen niti v bližnji prihodnosti.

         Resnici na ljubo je že v prostorskem aktu 2008 ekipa podžupana Janeza Koželja brez znanj urbane privlačnosti in dimenzioniranja obremenila Športno-rekreacijski center (ŠRC) Stožice) z neuresničljivim podzemnim "shopping" centrom, kjer je ena sama prodajna etaža 4,5-krat večja od Mercatorjevega centra v Šiški in 2,5-krat krat od kompleksa IKEA Zagreb!

 

 

V javnem delu tako ostajajo nedograjeni diagnostični center, muzej športa, parkirišča in ploščad z ogrevalnim nogometnim igriščem, sankališčem, kolesarsko sprehajalno in trim stezo, otroškim igriščem. Skupaj to znese kar 20 milijonov evrov še nerealiziranih obveznosti Grepa oziroma slabe banke (DUTB) do Mestne občine Ljubljana. V zasebnem delu pa so to dovozna krožna cesta, strešna in fasadna konstrukcija, vse inštalacije in osrednja nakupovalna ulica. Za vsak lokal, ki jih je skupaj daleč čez 90.000 m2 pa bodo morali novi investitorji in/ali Grep ter MOL šele pridobiti ločeno gradbeno dovoljenje za interier, inštalacije in požarno varnost.

 

Brez zemljišča in gradbenega dovoljenja sta še dokončna prometna ureditev ob Vojkovi cesti in optimalna, a zamolčana PR parkirna hiša ob dvorani, optimalna tudi za potrebe soseske BS3. Kot posledica redukcije projektov in dovoljenj iz časa okoljskega ministra Karla Erjavca mimo pristojne, a nadležne upravne enote, da je Zoran Janković lahko odpravil zemljiško-lastniške "ovire" projektu-torzu. Bo usoda te urbane njive večno v posmeh "zelene prestolnice"?

 

 

Moderna politična tovarna Stožice

 

Tandem Janković-Koželj je leta 2006 s predvolilno fikcijo, da bo v Stožicah stadion stal že leta 2008, premagal realnost in fiziko ter ljubljansko in slovensko zdravo pamet. Oktobra 2007 pa tudi pamet mestnih svetnikov z datumom 2009 v Koželjevi Viziji 2025. Na isti seji so sprejeli akt o ustanovitvi javno-zasebnega partnerstva (JZP) in s soustanovitvijo družbe Bežigrajski športni park d.o.o. razdvojili športne, investicijske in nakupovalne moči mesta. Nova "vizija", na način gotovih dejstev zgraditi center do avgustovskega žogobrca 2010, ima za rezultat funkcionalni, finančni in fizični razpad Stožic. A je nacija tolerantna še naprej. S fotogeničnostjo športnih dvojčkov tandem Janković-Koželj upravičuje njuno motorično nefunkcionalnost, z županovim znanjem vodenja investicij pa odsotnost finančne konstrukcije. Nadalje, s Koželjevim znanjem projektiranja ta tandem opravičuje pozabo ogrevalne dvorane po pogojih IHF in FIBA in ogrevalnega igrišča po UEFA in FIFA, z Jankovićevo fikcijo lastnega mega-shoppinga pa vztrajanje v neuresničljivem, s fiktivno papirologijo prezgodnjo prisvojitev vsega zgrajenega in nedograjenega javnega dela v korist MOL.

 

 

Za uresničitev take fikcije je bilo treba že od začetka z vrhunskim političnim PR vzeti za talca levico v mestu in državi. Najpriročnejše se je pokazalo poimenovanje Štajerske ceste po Titu. Zlorabe Titovega imena za poimenovanje ceste k nasedli investiciji nista zaznala niti ustavno sodišče niti desnica v svoji zagretosti. Sicer ne bi z nasprotnim predlogom zlorabili imena ekonomista Andreja Bajuka. Zloraba Stožic in Tita, garantov prihoda Jankovićeve Pozitivne Slovenije v državni zbor, je bila že drugič zamolčana, ko je Janković svoj politični kapital na nacionalni ravni zapravil, da bi imel v Ljubljani roke. Znova pa mu omogoča držati za talca celotno vladno koalicijo umaknjeno poročilo KPK, ki je z zožitvijo le na afero Baza Dante razjasnitvi afere Stožic bolj škodila kot koristila. Tudi z zamolčanjem partnerstva podjetja Baza Dante v Vrtnem mestu Sibirija, izvoru družinskega premoženja Jankovićevih.

 

Premierja Mira Cerarja Janković poziva, naj da ministra Gorana Klemenčiča na prepih. Karla Erjavca in Dejana Židana le na opravičilo, saj sta oba odgovornost za presojo poročila KPK s svojih strank Desus in SD prenesla na lokalna ljubljanska odbora. In je takratna naravna koalicija danes postala še formalna. SDS je svojo priložnost v preiskovalni komisiji državnega zbora enkrat že zapravil, nova opozicija in SMC-jevi moderni liberalci pa ostajajo brez pravega izhoda iz pasti konstruktivnosti do Jankovićevih gotovih dejstev.

 

 

Kako smo gradili in pograbili "premoženjsko korist MOL"

 

 

Izgradnjo in prisvojitev športnih dvojčkov, podzemnih parkirišč in nedograjene strehe-ploščadi - slednje fizično, finančno in časovno "v zraku" - je za MOL vodil tandem Janković-Koželj z županom kot odgovorno osebo in podžupanom kot vodjo projekta. Naklepno je premoščal vsakršne birokratske ovire, tudi lastne. Najprej s posebno proračunsko postavko za Strokovni svet mestnega urbanista SRUM, iz katerega so izšli tudi projektanti Jurij Sadar, Boštjan Vuga in Ana Kučan na poti izgradnje shoppinga brez smisla in kompleksa brez financ.

 

V inicialnih investicijskih gradivih (DIIP in PIZ) se tandem samopreslepi, češ da lahko spremljajoči shopping sfinancira samega sebe in še dva kapitalna športna objekta. Zato Janković v nasprotju z Aktom mestnega sveta MOL sklene marca 2008 s trojčkom Gradis G, Energoplan in Mercur Pogodbo o vzpostavitvi JZP, ki je dejansko le Pogodba za gradnjo Športnega parka Stožice, kakor jo danes poimenuje. Z vsemi elementi klasične gradbene pogodbe za stadion, dvorano in zunanjo ureditev javnih površin, seveda brez finančne konstrukcije, zato pa z odsvojitvijo najkasneje(!) ko bi bili prevzeti. Hudičev scenarij z elementi programiranega stečaja opusti trgovski center, ekonomsko jedro projekta kot predmet pogodbe, financiranja in časovnice izgradnje.

 

Predpisanega investicijskega programa od nikoder. Zato 22. 9. 2009 Križaničev Direktorat za javno premoženje na zahtevek mestnega svetnika ugotovi, da je »vprašljiva izvedba ocene upravičenosti izvedbe projekta po modelu JZP, kot jo določajo predpisi«. Vlada ne reagira, pač pa dopusti kratkoročne kredite NLB in Factor banke: skupaj 32,5 milijonov evrov obratnih sredstev, zavarovanih z dolgoročno stavbno pravico na vseh treh objektih do 2015 oziroma 2025. Beri: zavarovanih z bodočim vračilom kreditov iz naslova Grepovega trženja športnih in trgovskega objekta do leta 2025.

 

 

Vlada Boruta Pahorja mimo določil akta o JZP, ki določa sporazum o delitvi lastnine in bremen po stvarnem zaključku izgradnje celotnih Stožic, dopusti kontaminacijo elaboratov zemljiškega katastra, katastra stavb in registra nepremičnin ter povezanih upravnih odločb GURS in njihovih sodnih vpisov. Vse s prezgodnjimi elaborati in podpisi kot tehnično osnovo prezgodnji odsvojitvi še pred dokončanjem javnega dela. Sam premier Pahor pa se je na koncu samovoljno vtaknil v projekt in se junaško napotil v svet - od Srbije do Libije - iskati junaka, ki bi zaupal takemu investicijskemu "perpetuum mobile".

 

 

Administrativne ovire davku na nepremičnine

 

Stožice so kultni primer kolateralnih škod, recimo, da davek na nepremičnine v Sloveniji ni izvedljiv. Danes so vse tri stavbe v upravnih in sodnih nepremičninskih evidencah in registrih virtualno evidentirane z letom izgradnje 2010, čeprav sta športna dvojčka dograjena leta 2011, nakupovalni center skupaj z nedograjeno javno ploščadjo pa ne bo dograjen niti v bližnji prihodnosti.

 

 

Javni vpogled v Register nepremičnin je zelo zgovoren. Kako se obdavči nezgrajeno in klimatizirano(!?) ploščad v lasti MOL, ovrednoteno na 75 milijonov evrov? Ali pa nezgrajeni glavni lokal v lasti Grepa brez gradbenega dovoljenja, strehe in fasad, ovrednoten čez 80 milijonov evrov? Ali pa odkriti nogometni stadion, ki se uradno vodi kot športna dvorana? Ali pa nefinalizirane parkinge in ostale lokale še brez dovoljenj v lasti MOL in Grepa, ki jih vrednotijo 1000 evrov na kvadratni meter?

 

 

 

Ministrico Ireno Majcen in ministra Dušana Mramorja bremenijo kontaminirani izvorni vhodni podatki v registru nepremičnin, beri "administrativne ovire" davku na nepremičnine že skoraj celo leto. Predstoji torej obnova gradbenih in geodetskih upravnih postopkov, da ostane nedograjenim nepremičninam vsaj status objekta v gradnji, za nazaj pa z vsemi posledicami za pridobitev kreditov, vpise v zemljiško knjigo, odsvojitev premoženja Grepu, davke, projektantske in geodetske licence in upravne kadre. Sicer ostane vladi le urbanistični trik razglasiti stožiško "odlagališče nenevarnih odpadkov" po vzoru Bukovžlaka.

 

 

O izgubi nacionalne investicijske identitete in integritete

 

Danes nikogar ne preseneča ali iritira opustitev vsakršnega odziva in/ali procesiranja NPU in tožilstva za fazo gradnje do "zaključka" pred petimi leti, čeprav je afera Stožice v vrhu kulta neetičnosti in rušenja administrativnih ovir. Nacionalni preiskovalni urad in Specializirano državno tožilstvo ne zaznata dejstev ali posledic sklepov vseodgovornega Projektnega sveta v sestavi Ogrin, Sraka, Janković, Dakić in Koželj o podražitvah iz naslova ogrevalnih objektov, o izstopu Mercurja, o prenosu posla na nezmožni Grep, o dejanjih k neizogibnemu stečaju in o odsvojitvi stadiona in dvorane Grepu brez odškodnine in prenosa kreditnih bremen na MOL.

 

Kazenske ovadbe iz naslova pomanjkljive investicijske dokumentacije in svetovanja, kršitev v postopku sklenitve JZP, zavestne nasedle investicije, protipravnosti Zemljiškega katastra in Katastra stavb ter poizkusov vpisa v zemljiško knjigo, samo-razlastninjenja GREP-a, zlorabe zavarovanj bančnih terjatev, zlorabe upravnih dovoljenj in opustitve dolžnega nadzora niso ne zavržene, ne zavrnjene, ne spoznane za krive. Se enostavno ne procesirajo.

 

V pogojih popolne informacijske in vrednostne izpraznjenosti politične, pravne, finančne in medijske države pa za fazo refinanciranja ne preseneča uvedba dveh sodnih preiskav šele letos in še ti dve sta nepravnomočni. Skoraj dvestomilijonsko bančno luknjo specializirano državno tožilstvo kvalificira le kot oškodovanje evropskih sredstev v dimenziji 9,4 milijonov evrov in kot preslepitev bank v še manjši. Ob tako šibkem predmetu preiskav in tako močnem ljubljanskem oplenjenju vseslovenskih javnih financ in prenosu bremen Stožic na slabo banko je značilna tudi brezbrižnost bank in vlade.

 

Stožice niso zaznane niti med raziskavami pogodbenega forenzika Draga Kosa niti DUTB.

 

 

Kako naprej z Markom Simonetijem in zlorabo proračuna MOL?

 

Iz vrha kontinuitete so me naprosili, naj pomagam. K čemu? K hladilnici banan, javnim skladiščem, sejmišču ali h kakšnemu drugemu odličnemu poslu DUTB? K rekonceptualizaciji v resnični nacionalni športni center me niso naprosili. Tudi k razlagi namena akta o JZP, da so v spremljajočem objektu "sprejemljive dejavnosti, ki so povezane s športno infrastrukturo in spremljajoče poslovno-trgovske", ne. Sicer pa Jankovićev mestni svet z zlorabo proračuna v letu 2015 in 2016 na škodo MOL že začenja proces razbremenjevanja DUTB s fikcijo "izgraditi dve igrišči z naravno travo in eno z umetno travo v Centru Stožice".

 

Eno bi moral tako ali tako zgraditi Grep na ploščadi, ki je v letu 2016 ne more dograditi, za drugo pa je potrebno dograditi in zasuti obod trgovskega centra. Tretje je dislocirano, brez dovoljenj in brez zemljišč kmetijskega sklada. Mesto že jemlje nase tudi dograditev Vojkove ceste ob dvorani. Pomagajo tudi banke in DUTB, ki v svojih javnih objavah pripozna odpise terjatev sindiciranih bank v skupni višini 32,5 milijona evrov. O terjatvah v SID in Gorenjski banki pa ne zvemo nič.

 

Ali je res nujen kakršenkoli podcenjen špekulativen posel v nacionalnem športnem centru, da bi le-ta ostal le polovičarski? Prodaja v celoti za nakupovalni center je neuresničljiva, v nasprotnem pa bi bilo dobro vedeti, ali v DUTB štejejo pojasnila, kot jih je dal bivši šef NLB Božo Jašović pred preiskovalno komisijo DZ:

 

"To posojilo je zavarovano z vsemi nepremičninami, ki so tam.",

 

"In tu ni vrednost izginila … ta nepremičnina tam še stoji. Žal ta hip propada." in

 

"Če ne bo … zdaj slaba banka tega dokončala, potem bo nek tuj investitor to prevzel in nekaj naredil tam, to je praktično sredi mesta".

 

 

Ali še danes deli to vizijo dokončanja shoppinga tudi bivši neizvršni direktor in novi predsednik upravnega odbora DUTB Marko Simoneti? Da jo je delil vsaj glede fiktivne lastne udeležbe Grepa kot Jašovićev nadzornik oziroma kot predsednik nadzornega sveta NLB (2009 do 2012) je menda jasno. In da je delil vizijo Jankovićeve odsvojitve stadiona in dvorane slovenskim davkoplačevalcem tudi. Na Simonetiju je, da prebrodi svoj konflikt interesov med NLB in DUTB, da uveljavi odgovornost najmanj enega izvršnega direktorja DUTB iz naslova nenaznanitve sumov spornih ravnanj organov sedmih bank, Grepa in MOL, ali pa da tudi sam odstopi.

 

Obstaja pa tudi popravni izpit, da Simoneti pred kakršnokoli prodajo Grepove lastnine zahteva od slovenske vlade novo konceptualno zasnovo velikega nacionalnega Športnega parka Stožice, če so ga že plačali vsi Slovenci.

 

(se nadaljuje)

 

 

Miha Jazbinšek je bil dolgoletni ljubljanski mestni svetnik.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
16
12.08.2022 23:59
Novomeškega škofa Andreja Sajeta, ki je obenem tudi predsednik Slovenske škofovske konference, papež Frančišek prek svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
China's Communist Party holds cadres responsible for family members' activities
7
11.08.2022 21:00
Chinas human rights record reaches new depths with the determination of what type of commercial activities can be pursued by the ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
6
09.08.2022 22:30
Ruska pravoslavna cerkev je eden ključnih stebrov ideologije putinizma, ki vlada Rusiji zadnjih dvajset let. Vladimir Putin se ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
8
08.08.2022 22:22
Kaj za Slovenijo pomeni dvigovanje obrestnih mer v Združenih državah in Evropi kot odgovor na visoko inflacijo? Na osnovi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
10
07.08.2022 19:00
Ruska propagandna mašinerija ne napada le zahodnoevropskih in srednjeevropskih držav, ampak intenzivno deluje tudi v južni ... Več.
Piše: George X. Protopapas
Po Putinu Putin? Čeprav se zdi ruski predsednik zdrav, ugibanja o tem, kdo bo naslednji ruski car, ne prenehajo
8
31.07.2022 21:45
Ugibanja o zdravju Vladimirja Putina so v zadnjem času resda nekoliko potihnila in v zahodnih obveščevalnih krogih (CIA, MI6) so ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Čas je, da se preselite v Rusijo. Pa pohitite, zima prihaja ...
14
30.07.2022 21:57
Propagandna vojna, ki je del vojaških spopadov v Ukrajini, je dosegla nov vrhunec s kratkim ruskim promocijskim videom, ki ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
30
28.07.2022 23:59
V analizi vojne v Ukrajini, ki jo je pripravil Marko Golob in se nam zdi pomemben prispevek k širši osvetlitvi vojne v Evropi, ... Več.
Piše: Marko Golob
Closing down of Confucius institutions as major China’s communist propaganda activities in the Western countries
12
27.07.2022 23:56
Confucius Institutes (CI), Chinas overseas image management programme, are facing closures in different parts of the world. The ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Višji davki na premoženje: Naivno bi bilo dvigniti davke bogatim in jim pobirati milijone
8
26.07.2022 21:45
Da pri nas zberemo relativno malo davkov od premoženja, precej bolj pa so z davki obremenjene plače, je splošno sprejeto ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ruska vojna v Ukrajini načenja trdnost Evropske unije, nemška politika že previdno signalizira Moskvi
14
25.07.2022 21:00
Evropa je ujeta med vojno, v kateri se ne more odkrito boriti, in naraščajočo inflacijo, ki je ne more ukrotiti. V nekaterih ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Ruske revanšistične fantazije: Ko Rusi s pomočjo tovariša Hitlerja porazijo Angleže in Američane, car Nikolaj II. pa zavzame Istanbul
34
21.07.2022 23:00
Visoka podpora, ki jo uživa režim Vladimirja Putina med rusko javnostjo, je rezultat dolgoletne indoktrinacije in pranja ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Po letih debelih krav primanjkljaj raste, previdni Slovenci pa so v zadnjem letu kupili že za več kot 200 milijonov evrov zlata
8
19.07.2022 20:00
V razmerah visoke rasti cen, negotovosti zaradi vojne v Ukrajini in tudi nakazovanih sprememb v geostrateških politikah so drugi ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo o Ukrajini: Hočemo enotno EU, hočemo zmago Ukrajine in poraz Putinovega režima!
17
18.07.2022 22:00
Državljan Jure Gubanc je slovenskemu premierju in vladni ekipi napisal pismo, v katerem pojasnjuje, zakaj je moralno in ... Več.
Piše: Jure Gubanc
Ne glede na članstvo v zvezi NATO je Slovenija dolžna sama skrbeti za svojo varnost
24
14.07.2022 18:00
Ljudje, ki nočejo hraniti svoje vojske, bodo kmalu prisiljeni hraniti vojsko nekoga drugega, je nekoč dejal Napoleon. Misel je ... Več.
Piše: Janko Šteh
Zakaj Peter Grum ne more biti v. d. generalnega direktorja Fursa in zakaj bi bilo bolje, če bi bil tiho
12
13.07.2022 13:49
Finančni inšpektor je povedal, da v svoji sedemnajstletni karieri še nikoli ni doživel, da bi kdo nanj vršil takšen pritisk, da ... Več.
Piše: Ivan Simič
Kako končati vojno v Ukrajini: Kaj je že pred štirimi meseci predlagal Henry Kissinger
16
09.07.2022 21:00
6. marca, komaj dva tedna po začetku ruske vojne z Ukrajno, je Henry Kissinger v Washington Postu objavil prispevek z naslovom ... Več.
Piše: Henry Kissinger
Privatizacija znanosti: Slovenija za preboj potrebuje ogromno novih podjetj z visoko dodano vrednostjo
17
08.07.2022 09:00
V Sloveniji na področju znanosti in visokošolskega izobraževanja po letu 1974 vladata izrazita negativna selekcija in nepotizem, ... Več.
Piše: Uredništvo
New World Order: China recalibrating its strategy in Central and Eastern Europe
12
05.07.2022 19:00
China considers Central and Eastern Europe as part of a Chinese sphere of influence on the European continent. From Beijings ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Morda bo spet kriva prejšnja vlada, če je bila lanska gospodarska rast v Sloveniji kar 10-odstotna*
18
03.07.2022 20:39
Potem ko je na začetku leta Statistični urad okvirno izračunal, da je bila gospodarska rast v Sloveniji v lanskem letu dobrih 8 ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.456
02/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 1.651
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.378
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.516
05/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.711
06/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.105
07/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.168
08/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.792
09/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 744
10/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.502