Komentar

Če ni nobenih reform, je pa vsaj Mramorjev indeks sreče

Če ni reform, je najboljše zdravilo za javne finance gospodarska rast. Najboljše poživilo zanjo so srečni ljudje. Če so ljudje srečni in zadovoljni, več zapravljajo. Če več zapravljajo, bomo imeli še naprej gospodarsko rast. In če bomo imeli še naprej takšno gospodarsko rast, bomo vsi še bolj srečni. Preprosto, mar ne?

14.10.2015 22:00
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   dušan mramor   reforme   vlada   umar   indeks sreče   islandija   slovenci

Foto: www.mediaspeed.net

Res zveni kot v pravljici, ampak ni pravljica. Dejstvo je, da je potencial kupne moči v Sloveniji velik, kljub nasprotnemu prepričanju javnosti. Slovenska gospodinjstva so med najmanj zadolženimi v EU. Psihološki krč prebivalcev je imel zaradi hudih učinkov krize velik negativni učinek na trošenje. Navsezadnje pa se je domača poraba kljub dveletni znatni gospodarski rasti šele začela malo popravljati. Če krč popusti, bo rast skočila.

 

 

Ure in ure časa so poslanci v torek zapravili za jalovo razpravo o uvrstitvah Slovenije na svetovnih lestvicah in s tem metali davkoplačevalski denar skozi okno. Ne zato, ker te lestvice niso pomembne, ampak zato, ker se ključne lestvice, na katero stavi Cerarjeva ekipa, sploh niso resno dotaknili. Minister za finance Dušan Mramor je koalicijo namreč prepričal, da je ključna lestvica za Slovenijo tista, ki meri – indeks sreče!

 

Ne verjamete? Kar verjemite. Ni hec.

 

Za tiste bralce, ki ne poznajo te lestvice, najprej nekaj informacij o indeksu sreče. Najnovejša svetovna raziskava o tem, koliko so ljudje v posameznih državah zadovoljni in srečni v svojem življenju, je bila objavljena letos spomladi. Slovenija se je uvrstila na 55. mesto med 168 državami. Po raziskavi, objavljeni leta 2013, je bila Slovenija 12 mest višje. Torej smo bolj nesrečni, kot smo bili po najhujšem izbruhu krize med letoma 2010 in 2012.

 

Ne gre za lestvico, ki bi ji po ljudsko rekli, da je "kr neki". Pripravlja jo Mreža za rešitve trajnostnega razvoja, ki jo vodi znani ameriški ekonomist Jeffrey Sachs. Vsakih 18 mesecev pripravi analizo na podlagi podatkov Gallupove svetovne raziskave sreče. Zadnja je temeljila na podatkih od leta 2012 do leta 2014. Znanstveniki pri tem upoštevajo BDP oziroma bogastvo, pričakovano življenjsko dobo, dojemanje korupcije, dojemanje osebnih svoboščin, dobrodelnost ljudi v posamezni državi itn.

 

Na zadnji lestvici je na vrhu Švica, druga je Islandija, tretja pa Danska. Med prvimi desetimi državami, kjer živijo najbolj srečni ljudje na svetu, so še Norveška, Kanada, Finska, Nizozemska, Švedska, Nova Zelandija in Avstralija. Seveda države z visokim dohodkom in daljšo življenjsko dobo. Družbe, kjer ljudje menijo, da so svobodni, njihovi državni uradniki pa niso skorumpirani. Nič čudnega, da je najbolj opazno ob zadnji raziskavi padla grška sreča, pa tudi Italijani in Španci so manj veseli.

 

 

Zviti doktor Mramor

 

Kaj ima indeks sreče opraviti s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem, ki velja v javnosti in v vladi za trdega pogajalca in človeka, ki trdno stoji na realnih tleh? Veliko.

 

Spomnimo se decembra 2014. Slovenijo je zajela evforija. Potem ko smo se samo leto pred tem za dlako rešili trojke, smo naenkrat beležili znatno gospodarsko rast. Finančni minister se je sicer novembra še retorično upiral napihnjenim apetitom sindikatov javnega sektorja pri pogajanjih o plačah v javnem sektorju. A je na koncu nazdravil sporazumu z njimi rekoč, da napovedanih protestov sindikatov ne bo in da se bo ob božičkovih nakupih BDP lahko samo še bolj okrepil. Zvito.

 

Morda se je takrat to zdelo le naključje. Morda je celo bilo naključje. A je pozneje preraslo v resno strategijo Cerarjeve vlade, ko so po slabem letu od reformnih obljub takoj po volitvah v vladni ekipi pristali pred novim predlogom proračuna – brez ene same konkretne reforme.

 

Če ni reform, je najboljše zdravilo za javne finance gospodarska rast. Najboljše poživilo zanjo so srečni ljudje. Če so ljudje srečni in zadovoljni, več zapravljajo. Če več zapravljajo, bomo imeli še naprej gospodarsko rast. In če bomo imeli še naprej takšno gospodarsko rast, bomo vsi še bolj srečni. Preprosto, mar ne?

 

 

Zviti makroekonomist

 

Res zveni kot v pravljici, ampak ni pravljica. Dejstvo je, da je potencial kupne moči v Sloveniji velik, kljub nasprotnemu prepričanju javnosti. Slovenska gospodinjstva so med najmanj zadolženimi v EU. Psihološki krč prebivalcev je imel zaradi hudih učinkov krize velik negativni učinek na trošenje. Navsezadnje pa se je domača poraba kljub dveletni znatni gospodarski rasti šele začela malo popravljati. Če krč popusti, bo rast skočila.

 

Strategija oživljanja sreče pri Slovencih ima realno podlago. Vprašanje pa je, kako zbuditi Slovence iz nesreče in jih narediti srečne.

 

Pri odgovoru na to vprašanje je vladi priskočil na pomoč vladni Urad RS za makroekonomske analize, Umar. Sočasno z objavo predloga proračunov za leti 2016 in 2017 je napovedal 2,7-odstotno rast letos in 2,3-odstotno v letu 2016. Kar je precej višje od povprečne rasti za Slovenijo, kot jo napovedujejo neodvisne analitične ustanove. Med drugim je že vkalkuliral rast domače porabe.

 

Če je zviti doktor Mramor lani stavil na investicije kot gonilo, jih je letos oklestil. Zdaj stavi na domačo porabo. Ta pa, kot rečeno, ne bo rasla dovolj hitro, če ljudje ne bodo srečni, veseli, optimistični.

 

 

Zvita poslanka

 

Ko sem videl, kaj je storil Umar, sem še vedno malce dvomil, da vlada res stavi na višji indeks sreče. A vsi moji dvomi so se razblinili v petek na seji odbora državnega zbora za gospodarstvo, prav na temo proračunov 2016-2017. Zaman sva predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije prepričevala koalicijske poslance, da sta planirana proračuna tvegana zaradi Umarjeve visoke napovedane rasti. Da je proračun izkrivljen, ker v njem ni dovolj denarja za vzdrževanje prometnic, bencinski cent, če ga uvedejo, pa ne bo nič drugega kot dodatno obremenjevanje prebivalstva in gospodarstva - nov paradavek. Namesto da bi denar za investicije našli v rednih proračunskih prilivih.

 

Zaman sva jih prepričevala, da proračun ni ne pošten ne korekten, ker se še naprej obremenjuje gospodarstvo in vse zaposlene v njem, namesto da bi se denar za nagrajevanje dobrih javnih uslužbencev našel iz odprave anomalij pri plačah in pri reorganizaciji nekaterih delov javnega sektorja. Da proračun ne omogoča resnega davčnega prestrukturiranja, ker je tehtna razbremenitev dela težko dosegljiva le z drugačno prerazporeditvijo drugih davčnih stopenj, ampak bi morali vnaprej znižati planirano javno porabo, ker bi le nižja omogočila takšno razbremenitev dela.

 

Nič ni pomagalo niti to, da sva s kolegom opozorila na Umarjev spodrsljaj na seji odbora, ki bi ga vsak, ki se malo spozna na osnove ekonomskih napovedi, videl iz aviona. Direktor Umarja Boštjan Vasle je ob svoji predstavitvi napovedi gospodarske rasti na zadnji prosojnici narisal tri scenarije rasti. Pri približno takšni rasti, kot jo beležimo lani in letos, bi Slovenija dosegla realno raven BDP iz leta 2008. A to ni bilo bistveno na prosojnici. Bistveno je bilo to, da sta bila na isti prosojnici še dva scenarija, še bolj optimistična, eden celo na podlagi rasti v obdobju 2004-2008, ko je bila rast napihnjena z zadolževanjem. Ob tem pa niti enega bolj pesimističnega scenarija, kot je trenutna rast. Kot da v svetu in doma ni nikakršnih tveganj. Kot da je Sloveniji zajamčena najmanj takšna rast kot lani in letos še dolga leta.

 

Takšen spodrsljaj ni in ne more biti naključen. To je potrdila tudi predsednica odbora za gospodarstvo in poslanka SMC Andreja Potočnik. Ob koncu razprave je kot ključno sporočilo poudarila, da je ljudem treba pokazati – optimizem. Pa čeprav se direktor Umarja na kritiko GZS niti odzval ni. Optimistična retorika vladne koalicije, ki naj bi vodila k osrečevanju državljank in državljanov Slovenije je programirana in usklajena.

 

 

Mramorjev indeks sreče ali indeks nesreče

 

Morda ste na začetku mislili, da se šalim. Zdaj najbrž niste več tako prepričani v to. Če pa še vedno mislite, da se šalim, naj jasno povem. Ne, ne šalim se. Vladna koalicija nedvomno stavi na indeks sreče. Mramorjev indeks sreče. Državljanom in davkoplačevalcem ostane le, da držimo pesti zanj. Da bo zvitemu doktorju uspelo in da bo res Slovenija čez dve ali tri leta postala znana po, recimo temu, Mramorjevemu indeksu sreče.

 

Kajti igra je tvegana. Manevrskega prostora je malo. Slovenski dolg se je od osmih milijard evrov v letu 2008 povečal na 31 milijard evrov. Res ima Mramor nekaj milijard tudi na državnem računu. A če se uresniči kakšno od velikih globalnih tveganj, bo hudo. Slovenija nima več toliko maščobe, da bi z dodatnim zadolževanjem amortizirala hude učinke krize, kot je to lahko storila po letu 2008.

 

Če se to zgodi, bomo takšno vladno strategijo najbrž poznali po terminu - Mramorjev indeks nesreče.

 

Razen če Cerarjeva ekipa takrat ne bo verjela v drugo ugotovitev raziskave o sreči. Kriza je hudo prizadela tudi Islandijo, pa je klub temu na visokem drugem mestu. Globina krize torej ni nujno povezana z manj sreče.

 

Morda bo pa takrat zviti doktor že izumil novo zdravilo, da bomo Slovenci postali imuni na nesrečo. Da bomo zelo srečni kljub krizi, ki bo prišla prej ali slej.

 

Da bomo takšni kot Islandci. Ko nas bo toliko kot Islandcev.

 

 

Goran Novković je svetovalec generalnega direktorja GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
13
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
9
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 2,700
02/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,030
03/
30-letnica padca Berlinskega zidu: "Danes imamo v Nemčiji na tisoče prostovoljnih ovaduhov, ki ovajajo svoje sosede bolj kot včasih v DDR, in to brezplačno!"
Vera Lengsfeld
Ogledov: 2,043
04/
Se izraelski otroški srčni kirurg, stari znanec David Mishaly vrača v UKC Ljubljana?
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1,884
05/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,101
06/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,095
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 998
08/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 981
09/
Rusko-gruzijsko poletje: Kako je kolonialna aroganca ruskega poslanca sprožila verižno reakcijo
Uredništvo
Ogledov: 865
10/
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 842