Komentar

Avstrijci vzpostavljajo rezervni Schengen: na mejo s Slovenijo pošiljajo bataljone pehote z oklepnimi četami!

30.000 (i)legalnih migrantov v zadnjih nekaj dneh, vedno večja izčrpanost policije na južni meji in vedno novi valovi prebežnikov nas potiskajo v izredne razmere. Okrepili so se tudi strahovi, da bi Avstrija v prihodnjih 48 urah lahko zaprla mejo s Slovenijo. Tak črni scenarij pa bi pomenil, da bo pri nas ostalo ujetih več tisoč frustriranih, jeznih in agresivnih migrantov, ki predstavljajo konkretno varnostno grožnjo.

21.10.2015 23:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   migracije   sirija   bližnji vzhod   selitve narodov   evropa   slovenija   policija   avstrija   nemčija

www.leibnitzaktuell.at

"Policistom kapo dol. Večina jih dela drugo ali tretjo 12-urno izmeno v zadnjih dveh dneh. Izredno spoštljivi do beguncev, razen seveda, ko je potrebno narediti red. Zgledno so sodelovali tako s Civilno zaščizo kot Rdečim križem. Ko smo delili hrano, so prostovoljno priskočili na pomoč ter beguncem pomagali organizirati vrste. Pomagajo pri iskanju pogrešanih oseb. Veliko število 'thank you' s strani beguncev je bilo slišati namenjenih policistom. Miren, a odločen pristop."

V tako zaostrenih razmerah se današnjemu napovedanemu obisku Dimitrisa Avramopoulosa, evropskega komisarja za migracije, notranje zadeve in državljanstvo lahko pravzaprav zgolj nasmehnemo, saj prihaja gasiti požar z nekaj kapljicami vodenih obljub, v katere pa nihče več ne verjame. Evropska komisija je namreč postala popolnoma nepomemben igralec, njen predsednik Jean-Claude Juncker pa spominja na lutko na daljinsko upravljanje. O tem, da je daljinec v Berlinu, nihče ne dvomi.

 

Prav Nemčija igra ključno igro v migrantski krizi in zlobneži že razlagajo, da bo Angela Merkel dokončala to, kar ni uspelo Frideriku VelikemViljemu II. ali Hitlerju: uničiti Evropo. Četudi je slišati kot znanstvena fantastika, pa se vsaj določen del te "prerokbe" že uresničuje v Sloveniji, ki trenutno v vlogi vojne krajine brani del schengenske meje, na katero dnevno pritiska že blizu 10,000 migrantov.

 

 

Ograja ali 30,000 mož?

 

Kako dolgo lahko še ohranimo vsaj približen nadzor na meji s Hrvaško? Ali bi bilo potrebno na najbolj ogroženih območjih razglasiti izredne razmere in začeti postavljati ograjo, kajti z obstoječimi varnostnimi silami naša država ne more zaščititi celotne južne meje, ki meri 670 kilometrov; za kaj takšnega bi potrebovali vsaj 30.000 ljudi, ocenjujejo naši sogovorniki, ki menijo, da se Slovenija, če bo želela ohraniti oziroma ponovno vzpostaviti popoln nadzor na meji in tako ostati del Schengena, ne bo mogla izogniti postavitvi ograje na najbolj izpostavljenih delih slovensko-hrvaške meje. Upokojeni pripadniki nekdanjih varnostnih struktur, s katerimi smo se pogovarjali o migratski krizi, so nas tudi opozorili, da zunaj Evrope na "selitev narodov" čaka še več milijonov ljudi (!), a več o tem na koncu.

 

V tem trenutku je pomembno predvsem eno vprašanje: kako dolgo lahko Slovenija še vzdrži silovit pritisk na južno mejo in ali lahko pri tem računa na solidarnost ostalih članic Evropske unije, predvsem tistih, ki so del t.i. Schengena. Konkretno nas zanima Avstrija, ki je za mnoge prebežnike že tudi prva ciljna država. Zaradi nemške zgodovinske travme, povezane s koncentracijskimi taborišči, katerih sinonim je bila tudi bodeča žica, je logično, da Angela Merkel ne bo nikoli dovolila fizičnih ovir na meji z Avstrijo. Namesto tega bodo Nemci - pravzaprav se po naših podatkih to že nekaj dni dogaja - aktivno sodelovali z Avstrijci pri zavarovanju meje s Slovenijo, predvsem v zvezni deželi Štajerski, saj se zaradi konfiguracije terena in prometnic (Šentilj) tam pojavlja daleč največji pritisk migrantov.

 

Avstrijska zvezna vojska je že na meji, pripravljena zavarovati "rezervni Schengen".

 

 

Avstrijski Bundeswehr pripravljen

 

Po naših informacijah so Avstrijci s pomočjo Nemcev že pripravili mejo s Slovenijo tako, da jo lahko z ograjami zavarujejo v 24 urah: na vsako vstopno točko, kjer bi se lahko pojavila skupina migrantov, so namestili bataljon pehote z oklepno četo, kar pomeni skoraj 600 vojakov. Da gre za resno silo, dokazuje torkov incident, ko je več kot tisoč migrantov prebilo kordon policije in vdrlo na avstrijsko ozemlje: posredovalo je 600 vojakov, ki so v hipu naredili red (izstreljen ni bil niti en naboj).

 

Zakaj smo morali v Sloveniji tako zelo zakomplicirati glede uporabe vojske pri zagotavljanju varnosti na meji, ni jasno. Slovenska vojska takšnih pooblastil za sodelovanje pri zaščiti meje sploh ne potrebuje, poleg tega bodo začela veljati šele po preteku vakacijskega roka, torej v najboljšem primeru čez osem dni. Potem sledi ponovna seja parlamenta, da ta posebna pooblastila z absolutno večino podelijo ministrici. Po oceni naših virov bo trajalo vsaj 15 dni - razen če na posameznih območjih ne bodo prej razglasili izrednih razmer -, da bodo lahko ta pooblastila na ministrstvu za obrambo sploh lahko izvajali. Ne pozabite tudi na 15-dnevni rok, ki ga ima legitimni pritožnik zaradi neustavnosti podelitve pooblastil vojski...

 

Nespodobna ponudba

 

Skratka, v pristni slovenski birokratski maniri utegne do "zakonite uporabe vojske" miniti še toliko časa, da bo obrambna linija na južni meji že zdavnaj popustila, državo pa preplavili migranti iz Hrvaške, kamor jih vsak dan prihaja na tisoče iz Srbije, tja pa hodijo iz Makedonije, vstopna točka je Grčija, kamor se migranti zgrinjajo iz Turčije. O tem so včeraj na Dunaju govorili tudi šefi policij iz Avstrije, Hrvaške, Madžarske in Slovenije, ki so prišli do zaključka, da je edina rešitev oblikovanje t.i. hot spotov v Grčiji, od koder migranti začenjajo svojo balkansko pot, hkrati pa so se strinjali, da bi morali ekonomske migrante začeti vračati Turčiji.

 

Ravnatelj hrvaške policije Vlado Dominić je po poročanju nekaterih hrvaških medijev na tem srečanju svojemu slovenskemu kolegu ponudil možnost, da bi Hrvaška sama "razvozila" migrante do slovenskih zbirnih centrov, s čemer bi razbremenili delo policije na meji. Nespodobno povabilo, mar ne?

 

A če se vrnemo k nepregledni množici migrantov, ki so ta hip na svoji balkanski poti in ki na vsak način želijo priti v Evropsko unijo (zlasti Nemčijo in Švedsko), je težko reči, koliko je dejansko teh ljudi. Ocene se gibljejo od 40,000 navzgor. Problem je predvsem v tem, da jih do slovenske meje pravzaprav nič ne ustavi in da se bo v prihodnjih dneh pritisk nadaljeval.

 

 

Kaj so delale ambasade in Sova?

 

Ali se bo efekt domin, tj. zapiranja meja dejansko sprožil, je odvisno od zavarovanja slovensko-hrvaške meje, ki je ta trenutek formalno še vedno meja schengenske Evrope. Rezervni scenarij, ki so ga pod budnim nemškim očesom pripravili Avstrijci, prevideva "selitev" Schengena na slovensko-avstrijsko mejo. Ob tem so nas iz diplomatskih krogov tudi opozorili, da bi morala Slovenija o svojih naporih za zajezitev nekontroliranega migrantskega vala sprožiti ustrezno diplomatsko iniciativo, s katero bi pridobila zaveznike in podpornike. Vendar se to doslej še ni zgodilo, veleposlaništvo v Zagrebu je celo še vedno brez veleposlanika, kar se v tako kritičnih časih zdi skrajno neodgovorno. Ob tem se zastavlja tudi vprašanje, kaj sta ves avgust in september počeli veleposlaništvi v Beogradu in Skopju, kajti tako Srbija kot Makedonija sta bili že sredi poletja preplavljeni s t.i. begunci iz Sirije.

 

Varnostni mehanizmi so odpovedali, pri čemer vloga Slovenske varnostno-obveščavalne službe ni povsem jasna. Ko bomo dodatno preverili še nekaj namigov, ki smo jih dobili - denimo to, da so bili nekateri visoki državni funkcionarji že konec lanskega leta opozorjeni na migrantski eksodus, pa se na to niso odzvali... -, se bo izkristalizirala čistejša podoba, iz katere bomo lahko razbrali tudi morebitne odgovorne osebe.

 

Medijska cenzura in selektivno poročanje

 

Ker že ves čas govorimo o migrantih, je čas, da se posvetimo tudi njihovi strukturi. Med migranti naj bi bilo okoli 30% resničnih žrtev državljanske vojne v Siriji (v glavnem družine z mladoletnimi otroci), medtem ko so vsi ostali klasični ekonomski migranti najrazličnejših nacionalnosti, ki segajo od Bližnjega pred Srednjega Vzhoda do Bangladeša. O tem, kako zelo površno ali celo manipulativno je poročanje vodilnih slovenskih medijiev, priča izpoved brežiškega predstavnika Civilne zaščite Matije Kolariča, ki je 12 ur preživel v včeraj požganem begunskem centru v Brežicah.

 

 

Poročanje nemške N24 je bilo skladno z dejstvi: šotore so zažgali migranti (samovžig je izključen).

 

Poročanje slovenskega 24ur.si: šotori so očitno zagoreli kar sami. Čemu takšne manipulacije?

 

 

Kolaričevo pričevanje je dobesedno "iz prve roke", zato ima po naši oceni večjo vrednost od nacionalne RTV in zlasti komercialne POP TV, ki sta v zadnjih dneh - še posebej to velja za komercialno televizijo v ameriški lasti - nekajkrat selektivno obravnavali dogajanje, povezano z migranti, ki jih pogosto še vedno imenujejo "begunci", kljub temu da je takšnih po uradnih policijskih podatkih le okoli 30%. Matija Kolarič sicer opozarja, da je zgrešeno metati vse "begunce" v isti koš, saj gre za zelo različne skupine ljudi. Prva skupina migrantov, ki je v Brežice prišla v ponedeljek, je bila zelo problematična, pravi:

 

"Zažgali so šotore, se medsebojno pretepali za hrano in za sabo pustili svinjarijo."

 

Precej drugače je bilo v torek, ko je v Brežice prišla druga skupina, ki je bila pravo nasprotje prve:

 

"Begunci so se sami organizirali, ko smo delili hrano. Formirali so vrste in poskrbeli, da ni bilo prerivanja. Sami sebe so nadzirali, da so hrano dobili vsi; tudi otroci, ki so že spali, so dobili hrano na zalogo. Med begunci je bil tudi sirski zdravnik (begunec), ki je naredil selekcijo ljudi, ki prvi potrebujejo pomoč. Pomagali so iskati pogrešane svojce in sodelovali tako s Civilno zaščito kot Rdečim križem."

 

 

Policistom kapo dol, o novinarjih pa brez besed

 

V nadaljevanju Matija Kolarič opisuje postopek:

 

"Migrante najprej registrirajo in odpeljejo družine z majhnimi otroci in bolni. Zdravniška služba skrbi za bolne in poškodovane. Rdeči križ deli hrano. Vodje posameznih služb imajo redne sestanke tako, da se ve kdo kaj dela... Policistom kapo dol. Večina jih dela drugo ali tretjo 12-urno izmeno v zadnjih dveh dneh. Izredno spoštljivi do beguncev, razen seveda, ko je potrebno narediti red. Zgledno so sodelovali tako s Civilno zaščizo kot Rdečim križem. Ko smo delili hrano, so prostovoljno priskočili na pomoč ter beguncem pomagali organizirati vrste. Pomagajo pri iskanju pogrešanih oseb. Veliko število 'thank you' s strani beguncev je bilo slišati namenjenih policistom. Miren, a odločen pristop. Še enkrat pohvale vredno."

 

Precej manj pohval je pripadnik brežiške Civilne zaščite namenil prostovoljcem, ki naj bi bili krivi za veliko nemira:

 

"Včeraj (v torek, 20.10., op. ur.) smo preko prevajalca beguncem sporočili, da bomo pričeli z delitvijo hrane in naj se postavijo v vrste. V tem trenutku pa je prostovoljka iz Poljske pred 1500 beguncev prinesla 4 sendviče. Lahko si predstavljate, za kakšno prerivanje in nemir je s tem poskrbela. Prostovoljci so se pokazali šele, ko je bilo potrebno deliti hrano. Ob tem so nam žugali, da begunci nočejo hrane, ker je preveč suhoparna (kruh, paštete, sirni namazi, sardine, jabolka, mleko, voda). Ko smo predstavniki Civilne zaščite in Rdečega križa čistili sranje za prvo skupino beguncev, ni bilo nikjer nobenega prostovoljca, ki so kasneje skakali naokoli v jopičih z napisi "no borders" ali "we are all equal". Lahko je deliti hrano. Težje je čepeti na vseh štirih in brisati razmazano pašteto in sardine ter v rokah nositi prenosna stranišča. Za čiščenje ni nikoli premalo ljudi. Če želi kdo biti koristen, naj pomaga tam. Za deliti hrano nas je dovolj. Izjema so prostovoljci prevajalci. Ti so rešili marsikatero težavo."

 

Na dnu pa so, žal, novinarji:

 

"Brez besed. Mrhovinarji brez srca in duše. Iščejo najboljši možni posnetek in razmišljajo o najbolj senzacionalističnem naslovu, s katerim bodo prikazali tisto kar želijo."

 

 

Težave z logistiko in opremo

 
 
V zadnjih treh dneh in predvsem nočeh so policisti na meji s Hrvaško delali v nemogočih pogojih. Nekaterim je zmanjkalo rokavic iz lateksa in zaščitnih mask. Že prvo noč je zmanjkalo svetilk tistim, ki so po obmejnih poljih in njivah lovili ilegalce in jih potem pospremili v zbirne centre, kjer so bili v skladu s protokolom ustrezno popisani. Ponovno je prihajalo do motenj pri preskrbi s hrano.
 

Uradni podatki so zaskrbljujoči: v zadnjih 72 urah se je v Slovenijo zgrnilo že blizu 30.000 migrantov, mnogi so prišli ilegalno prek t.i. zelene meje. Če se dotok novih in novih iskalcev boljšega življenja ne bo zmanjšal - in vse kaže, da se še zlepa ne bo -, so nadaljnji ukrepi takorekoč neizogibni. Bodo pa v prvi vrsti zahtevali tudi politično soglasje, saj gre za izjemno občutljvo področje. Radikalna Združena levica se je že sama izključila iz dialoga, vprašanje je, kakšne posledice bo imelo občasno migrantsko nasilje in izgredništvo na skrajno desnico. Pozornim opazovalcem ni ušlo, da imamo tudi v Sloveniji odslej Pegido

 

Če del medijev misli, da bo z ignoriranjem ali celo cenzuriranjem temne plati migrantske krize komu kaj prihranil, se bridko moti, saj ob današnji tehnologiji ni več moč ničesar prikrivati. "Selfie" mladega Arabca, ki se nasmejan slika pred gorečim šotorom v Brežicah, o čemer smo poročali tudi na Portalu PLUS, dejansko pove več kot tisoč besed; in med migranti so zagotovo tudi takšni, ki predstavljajo neposredno varnostno grožnjo.

 

Toda še bolj zaskrbljujoče je nekaj drugega. Po podatkih, ki so pricurljali iz sedeža zveze NATO, je trenutni migrantski val le predhodnica, saj v Grčiji in Turčiji ter na obalah Severne Afrike na selitev čaka še vsaj 2,5 milijona, v Podsaharski Afriki pa še približno trikrat toliko nesrečnikov, ki menda verjamejo, da je Evropska unija sinonim raja na zemlji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Diplomatski spin "Kapitana Amerike": Kako je zunanji minister Miro Cerar "resno opozoril" Washington
12
16.12.2018 18:00
Cerarjevo srečanje z ameriškim državnim sekretarjem Pompeom bi ostalo marginalno, če pozornosti ne bi vzbudila dva podatka: da ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Avgust Černigoj in Edvard Zajec, učitelj in učenec
1
16.12.2018 00:00
Edvard Zajec vgrajuje tehnologijo v človeško oko. Ne oponaša, predvsem s strojem preračunava. Če je didaktika XX. stoletja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
20
12.12.2018 20:45
Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
3
10.12.2018 22:37
Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vladeAlenke Bratušek: Vlada ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
26
09.12.2018 18:00
Sovražni govor je vsako sovražno izjavljanje, usmerjeno proti komurkoli, z namenom pridobitve osebne koristi diskreditacije, ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
5
08.12.2018 12:00
25. novembra 2018 je v mestuSyracuse, v ameriški zvezni državiNew Yorkumrl velikan svetovne umetnosti, začetnik računalniške ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
25
06.12.2018 23:45
Kratko provokacijo o sovražnem govoru, ki jo je objavil portal+ razumem kot prispevek k javni debati o tej temi. Javna debata je ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
29
05.12.2018 22:04
Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev , torej osebnosti z ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
"Bolj ko je država demokratična, težje je kaj impresivnega narediti …"
10
03.12.2018 22:00
Demokracija ni razvila orodja za pogovor s pogumnimi idejami. Ne samo na področju arhitekture državnih projektov. Ni razvila in ... Več.
Piše: Miha Burger
Bodo nacionalne države v "bruseljskem cesarstvu" sploh še kdaj suverene?
5
02.12.2018 20:37
Diskusija o Brexitu poteka z nastavljenimi - in ne izvoljenimi - birokrati v Bruslju. Dostikrat slišim, da so ti uradniki ... Več.
Piše: Keith Miles
Majakovski, Gramschi, Goethe - vse to je bil Bernardo Bartolucci
9
02.12.2018 06:00
Z Bertoluccijem je umrl čas utopičnih delavskih revolucij, čas umetniških stilno-formativnih prevratov druge polovice XX. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Boj za Istrabenzove hotele: Kdo bo obvladoval pomemben del slovenskega turizma
6
30.11.2018 21:00
Zgodba o prodaji Istrabenzovih hotelov je očitno dosegla vrelišče. Na to kaže tudi naša neuradna informacija, da naj bi že v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Medijski aktivizem v lokalni politiki: Janković da, Popovič ne?!
17
27.11.2018 20:00
Kar je dovoljeno Zoranu Jankoviću, ne velja za Borisa Popoviča. Medijski mainstream je vzpostavil nove, povsem subjektivne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če spodbujaš totalitarne metode, se lahko zgodi, da bodo te enkrat uporabljene proti tebi
22
26.11.2018 23:59
Pričujoči prispevek objavljamo do preklica, kajti za vsak primer smo ga poslali tudi predsedniku vlade Marjanu Šarcu, da ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Volitve so za nami in vsi smo zmagovalci ...
3
26.11.2018 13:00
Zmagovalci so tisti, ki so postali župani, zmagovalci so tisti, ki niso postali župani, saj jim ne bo več treba dajati nemogočih ... Več.
Piše: Ivan Simič
Odprto pismo ministru za zunanje zadeve dr. Miru Cerarju pred obiskom Albanije
5
25.11.2018 23:59
Zakaj so za Vlado Republike Slovenije okoljski projekti v državah Zahodnega Balkana pomembnejši od projekta širitve mreže ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Danes ne more biti več zakonodajalec jezika ruralna druščina
1
25.11.2018 12:00
Kaj je to, kar je izoblikovalo poetično in avantgardistično repliko, da skozi usta najmlajše igralske generacije zveni tako ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Oh, to naše šolstvo: Kratka anekdota o tem, da ima avtoriteta vedno prav
4
22.11.2018 23:59
Čeprav šola prenekaterim staršem povzroča sive lase, se včasih lahko na njen račun tudi nasmejimo. Priporočam vam, da to ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
12
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
13
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako resno je bila v proteste v Franciji vpletena islamistična Muslimanska bratovščina?
Uredništvo
Ogledov: 2,208
02/
Diplomatski spin "Kapitana Amerike": Kako je zunanji minister Miro Cerar "resno opozoril" Washington
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,969
03/
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,184
04/
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,622
05/
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
Andrej Drapal
Ogledov: 1,180
06/
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
Andrej Drapal
Ogledov: 2,198
07/
Proračunske sladkosti: O milijardi evrov boljših javnih financah
Bine Kordež
Ogledov: 801
08/
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,096
09/
Kako so na Slovenskem knjižnem sejmu zaklenili vrata in z varnostniki preprečili neprijetna vprašanja Zaharju Prilepinu
Olga Moroz
Ogledov: 2,911
10/
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,765