Kje je mati vseh državno-sistemskih zagat? Skriva se znotraj trditve, ki jo izreče premier Miro Cerar v odgovoru na poslansko vprašanje Bojana Dobovška in jo 20. oktobra 2015 zabeleži spletno Delo – citat iz članka:

"Dobovška je zanimalo, ali lahko Cerar našteje pet vladnih ukrepov za preprečevanje korupcije, glede na to, da sta pred letom dni skupaj ustanovila stranko, katere namen je bil tudi odločen boj proti korupciji. 'Vlada se odločno bojuje proti temu, bi pa pomagalo, če bi strokovnjaki, kot ste vi, navedli omrežja, nam pomagali s podatki, kje so, kdo so, kajti potem bi nam bilo delo olajšano,' je Cerar odgovoril nekdanjemu zavezniku. Premier je dejal, da ne odstopajo od pregona korupcije."

Pa zakaj, vas sprašujem, govorijo vsi vodilni in odgovorni vedno znova in znova predvsem o pregonu, ki se skozi vso zgodovino kaže kot najtežji ravno pri pojmu korupcija (corrupt = pokvarjen), ker jo je pač najtežje dokazovati. Ko pa izkušnje po vsem svetu kažejo znova in znova, da se korupcijo da zmanjševati (a očitno pač nikoli čisto uničiti) le s preprečevanjem, to pa je predvsem z zmanjševanjem veljave in pomena takšnim aktivnostim (postopkom in metodam odločanja), ki izkustveno (pač spet skozi vse izkušnje preteklega časa) omogočajo ali celo vzpodbujajo korupcijo ter s povečevanjem veljave in pomena takšnim aktivnostim, ki izkustveno ne dajejo nobene prednosti korupciji! Ja, težko za razumeti, vem, a je edina pot. In zaradi nerazumevanja ali pa predvsem zaradi namernega nerazumevanja tega vprašanja in osnovnega odgovora, ki ga podajam, je to mati vseh sistemskih, državniških zagat, predvsem vseh korupcijskih zadev okrog javnih financ, javnih naročil itd.

Odgovor je preprost: ker se vsakemu, ki se dokoplje do oblasti ali do kakršne koli odločevalske pozicije (!), preprosto bolj splača, da se s tem vprašanjem ne ukvarja in namesto tega znova in znova odgovarja z enakim stavkom kot Cerar Dobovšku - vedno napotuje na organe pregona.

Podobno je po vsem svetu, tudi v t.i. razvitih demokracijah. In zakaj se tistemu, ki se dokoplje do oblasti, ne splača ukvarjati s tem vprašanjem? Je to spet eden od paradoksov predstavniške demokracije? Njeni mehanizmi, kako priti do oblasti oziroma do odločevalske pozicije, so se razvili do perfekcije. Finese so zelo dobro skrite očem javnosti. Brez najmanjšega dvoma vsebujejo tudi koruptivne elemente, večinoma sicer na videz manjše, kot so usluga za protiuslugo, ali pa preprosto nameščanje "svojih" v nadzorne odbore javnih podjetij, da ne naštevam še vrsto drugih, ki so predvsem težko dokazljivi in še težje pregonljivi.

Zato vedno znova napotilo na organe pregona. Vsi pa se zavedamo, da organi pregona resnično ne morejo in ne smejo (drugače je konec demokracije in pač pademo v eno od oblik diktature) ukrepati brez trdnega dokaza (beyond any reasonable doubt). Iz enakega razloga nikomur ne diši kakšna preprosta ideja preprečevanja korupcije, ki, naj še enkrat ponovim, temelji na zmanjševanju veljave in pomena takšnim aktivnostim, ki izkustveno omogočajo ali celo vzpodbujajo korupcijo (npr. že omenjena možnost nameščanja "svojih" v nadzorne odbore javnih podjetij) in s povečevanjem veljave in pomena takšnim aktivnostim, ki izkustveno ne dajejo nobene prednosti korupciji (pa če bi spet omenili ravno možnost nameščanja "svojih" v nadzorne odbore javnih podjetij, bi to lahko zmanjšali npr. s preprosto uporabo žreba! Da ne omenjam spet samo metod argumentacije, ki sem jih že večkrat na tem Portalu PLUS). Predvsem ignorirajo te ideje, če pa te včasih pridobijo kakšno pozornost širše javnosti, jih hitro označijo za "pravniško čudaštvo", četudi večinoma nimajo prav nič opraviti s pravom. In zopet le napotujejo na organe pregona. Smo torej še v enem od paradoksov demokracije? Se pri tem ne da nič narediti?

Odgovor, kako s korupcijo, lahko dajo samo državljani. Ker imamo ustavno določeno demokracijo. Tistim, ki so se skozi mehanizem predstavniške demokracije prebili do oblasti, očitno in dokazljivo odgovarja, da reševanje korupcije napotujejo na organe pregona (ki preprosto nimajo mehanizmov za borbo z njo, razen ko nekdo naredi prav kakšno butasto in s tem dokazljivo napako).

Ste državljani za to, da se korupcija preprečuje s poskušanjem uveljavljanja idej, kot zapisano? In vas bo dovolj, da prisilite vašega kandidata za oblast, da bo to tudi vsaj poskusil narediti? Ja, dolga in mukotrpna je pot, a druge možnosti ne vidim.