Komentar

Mramolada

Epilog Mramorjeve davčne polomije je logičen: povsem je porušen socialni dialog, socialni sporazum je le še mrtva črka na papirju. Gospodarske zbornice in združenja delodajalcev nikdar niso bili tako složni. Ekonomsko socialni svet se je znašel pod bojkotom predstavnikov gospodarstva. 

26.11.2015 00:41
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   dušan mramor   davki   gospodarstvo   socialni dialog

Foto: pixabay.com

Madeže od marmelade, ki jih je zakuhal minister Mramor, bo težko zbrisati. Lahko bi ji rekli kar mramolada. A jih bo treba očistiti, ker nam sicer vsem ne bo dobro.

Davčne antireforme niti reforme ne bo. Vsaj za zdaj še ne. Ostajajo pa zelo grenak priokus, zelo slaba tolažba in veliko vprašanje. Grenak priokus, ker je ministrstvo za finance zelo podcenjujoče pojasnjevalo predlog ukrepov. Slaba tolažba zaradi tega, ker boljšega davčnega okolja še nekaj časa ne bo. Veliko vprašanje pa je, ali pri tako rokohitrsko predlagani in umaknjeni reformi morda ni šlo le za blef.

 

Minister Dušan Mramor je imel namreč analizo davčnih stopenj v primerjavi s tujino na mizi že konec aprila. S predlogom konkretnih ukrepov je čakal vse do novembra. Omejil pa je javno razpravo na zgolj nekaj dni. Ob koncu je še navrgel, da naj jo gospodarstvo sprejme ali pa jo bo umaknil. Kar je na koncu novembrske rokohitrske operacije tudi storil. Tako se resna reforma pač ne sprejema, ker vnaprej spodbuja nezaupanje. Zaupanje v ministrstvo za finance in njegova verodostojnost sta po tej epizodi najbrž najnižje doslej v zadnjem času. Razlogov za to je več.

 

1. Že omenjena časovnica potez ministrstva za finance, ki ni spoštljiva do ključnih deležnikov v socialnem dialogu, tudi do sindikatov, ne le do delodajakcev.

To je tako, kot bi profesor skrival gradivo pred študenti večino šolskega leta, ga potem v svežnju objavil in dal študentom nekaj dni časa za pripravo na izpit.

 

2. Ministrstvo za finance se je pri tem sklicevalo na javnofinančno konsolidacijo, češ da zato ni prostora za razbremenitev gospodarstva. Pred tem pa se je Vlada Republike Slovenije dogovorila s sindikati za 150 milijonov evrov večjo tekočo javno porabo.

To je tako, kot da bi starši dali enemu otroku pred očmi drugega otroka 150 evrov, drugemu pa bi rekli, da je v družinski blagajni zmanjkalo denarja za žepnino.

 

3. Ministrstvo za finance je trdilo, da so olajšave za investicije povsem brez učinka, prav tako, da olajšave za raziskave in razvoj nimajo takšnega učinka, kot trdi gospodarstvo. Kot da iz svojega kabineta ne bi videli, da v sodobnem svetu države na globalni ravni tekmujejo za investicije. Brez vlagateljev ni delovnih mest, zato jih države spodbujajo z olajšavami za reinvestiranje dobička. Najbolj nesmiselno pa je, da je bilo to storjeno prav v času, ko se gospodarski minister Zdravko Počivalšek pripravlja na promocijo Slovenije, saj pripravlja katalog za investitorje. Kako bi Počivalšek lahko pozdravil investitorje? "Dobrodošli v Sloveniji. Pravkar smo vam zmanjšali spodbude"?

To je iz zornega kota investitorja približno tako, kot če bi kot potrošnik na internetu iskal dobro ponudbo za počitnice, torej tiste z oznako "akcija" in popusti. Med iskanjem pa bi naletel na primer akcije, kjer bi bil popust prečrtan, zraven pa bi še vedno pisalo "akcija". Bi investirali svoj denar v takšne počitnice?

 

4. Ministrstvo za finance se je pri argumentaciji v medijih sklicevalo na domače in mednarodne študije, a jih ni navedlo. Menda so jih objavili v petek. Ko je bil zadnji dan javne razprave.

To je tako, kot če bi prejeli izračun dohodnine brez obrazložitve. Slednjo bi vam pa poslali zadnji dan, ko imate še možnost za pritožbo. Pri čemer bi imeli pri dohodnini še srečo, da obrazložitev ni dolga. Študije in analize so pač malce daljše. Potrebujejo malce več časa za vpogled.

 

5. Ministrstvo za finance ni sledilo Aktu za mala podjetja, v katerem Evropska komisija opozarja zakonodajalca na posebno presojo zakonskih sprememb, ki bi prizadela mala podjetja. Naši izračuni so jasni. Znižanje olajšave za investicije v opremo in neopredmetena sredstva bi dodatno obremenilo 19.000 malih in srednjih podjetij.

To je tako, kot bi se odločili skočiti čez jarek, ne da bi preverili, kako širok in kako globok je.

 

6. Navsezadnje izračun prikaže, da bi znižanje olajšav dodatno obremenilo gospodarstvo za 70 milijonov evrov, po drugi strani pa bi razbremenitev nagrajevanja pomenila 30 milijonov več za zaposlene. Ne pa tudi za podjetja. A ob tem je treba poudariti, da se ohranja 4. dohodninski razred, ki je bil mišljen zgolj kot začasen in ki je vreden 32 milijonov evrov. Tudi za zaposlene je torej končni rezultat minus dva milijona, za državo plus dva milijona evrov. Ne drži torej teza ministrstva, da gre za "uravnotežen predlog". Gre tudi vsebinsko za antireformo. Po davku na dodano vrednost za študentsko delo, koncesijah za vodo, podaljšanju višje stopnje DDV, višjih bruto minimalnih plačah z dodatki, davčnih blagajnah brez nižjih stopenj itn. je bila tudi ta poteza namenjena samo polnjenju proračuna.

To je tako, kot če bi dober matematik podcenjeval ostale, češ saj nihče ne zna tako dobro računati kot on.

 

 

Epilog je logičen. Povsem je porušen socialni dialog. Socialni sporazum je skoraj zagotovo le še mrtva črka na papirju. Gospodarske zbornice in združenja delodajalcev nikdar niso bili tako složni. Ekonomsko socialni svet se je znašel pod bojkotom predstavnikov gospodarstva. Predvsem pa slednji po takšni odisejadi ne morejo verjeti več niti eni številki ali enemu argumentu, ki ga navaja ministrstvo za finance.

 

Še več. Ministra za finance je že okrcala Evropska komisija, ker preveč troši. Bruselj in ILO (Mednarodna organizacija dela) bosta s strani vsaj nekaj podpisnikov socialnega sporazuma zelo kmalu obveščena o razlogih za odstop od sporazuma. Dokument, ki je bil glavni argument vlade, da je socialni dialog v Sloveniji dober, bo po samo nekaj mesecih izpuhtel. Za to formo pač ni bilo prave vsebine s strani vlade. Predvsem ministrstva za finance.

 

Gospodarstveniki ne želijo rušiti nobene vlade, ker to prinaša preveliko nestabilnost. Zato je to opozorilo vladi še toliko pomembneje. Ne gre le za gospodarstvenike. Gre za nekorekten odnos do večine aktivnega prebivalstva, ki dela v gospodarstvu. Gre za nekorekten odnos do večjega dela volivcev. Z nenehnim obremenjevanjem in davčnim izčrpavanjem podjetij se nalaga samo nova bremena tudi oziroma predvsem zaposlenim.

 

Madeže od marmelade, ki jih je zakuhal minister Mramor, bo težko zbrisati. Lahko bi ji rekli kar mramolada. A jih bo treba očistiti, ker nam sicer vsem ne bo dobro. Slovenija je na 16. mestu po višini bruto domačega proizvoda na zaposlenega med članicami EU. Po merilu, koliko ustvarimo, smo torej pod povprečjem EU. Po deležu javne porabe v BDP pa smo na 10. mestu. Obnašamo se, kot bi bili tako razviti kot tiste države, ki so pred desetletji ustanovile evropsko dvanajsterico!

 

Avstrija je poleti potrdila korenito davčno reformo. Za 4,5 milijarde evrov bodo razbremenili prebivalce pri dohodnini. A država pričakuje, da bo tako povečala domačo potrošnjo in dobila davke drugje, denimo pri višjem DDV. Pri nas pa očitno še vedno prevladuje miselnost, da se kupna moč in domača potrošnja povečuje z višjo javno porabo in hkrati z dodatnimi bremeni večine zaposlenih v državi.

 

Gospod Mramor, čas je za resno davčno reformo in razbremenitev podjetij in ljudstva. Samo tako bo vaš, Mramorjev indeks sreče res deloval in bomo v Sloveniji končno spet tudi več zaposlovali. Predvsem mlade, ki so še vedno največje žrtve krize, kot tudi sami velikokrat radi ugotavljate.

 

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
16
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
5
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
8
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
16
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
20
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
22
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,618
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,277
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,170
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,804
05/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,439
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,040
07/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,172
08/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,037
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,268
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,294