Razkrivamo

Zakaj Mohamed zelo dobro ve, da želi emigrirati v Nemčijo

Se kdaj vprašamo, čemu si migranti, ki masovno potujejo tudi prek naše države, tako goreče želijo v Nemčijo? Zakaj ravno tja? Žiga Stupica analizira stanje na področju gospodarske konkurenčnosti, vladavine prava, svobode medijev in korupcije. Ugotovitve so logične in razložijo fenomen nemške priljubljenosti. Obenem pa pojasnijo tudi to, zakaj nihče niti slučajno ne želi obtičati v Sloveniji.

07.12.2015 23:48
Piše: Žiga Stupica
Ključne besede:   migranti   nemčija   slovenija   korupcija   balkanska pot   sirija

Foto: media3.s-nbcnews.com

Migranti ne želijo v Nemčijo zgolj zaradi varnosti oziroma miru. Gibalo njihove imigracije je še nekaj drugega: gospodarska konkurenčnost, pravna država, svoboda medijev in skorajda nič korupcije.

Dokaj redka medijska razkritja nakazujejo pojave t. i. vzporedne ekonomije in vzporednega prava pri nas tudi po prenehanju prejšnje države. To pomeni težavo za konkurenčnost ekonomije, vladavino prava in svobodo medijev. Z navedenimi so povezana tudi druga področja, kjer je mogoče v Sloveniji zaznati težave. S krepitvijo delovanja pravne države je na primer povezano področje preprečevanja korupcije, ki pomeni vsako kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem in zasebnem sektorju.

 

Ker so uradni organi zavzeli vprašljivo stališče, zaradi katerega so umanjkali verodostojni podatki o imigrantih, so informacije o njih v Sloveniji posplošene. Podatki kažejo, da se osebe, ki v aktualni krizi prihajajo iz vojnih žarišč Sirije po t.i. Balkanski poti, v veliki večini odločajo za Nemčijo. Pri tem pa ne gre za izbiro na podlagi varnosti oziroma miru, temveč je odločitev posledica visoke konkurenčnosti ekonomije, vladavine prava, svobode medijev in odsotnosti korupcije. Nemčija pa je glede tega brez dvoma eden izmed svetovnih favoritov.

 

 

Diverzija ugotavljanja podatkov o imigrantih

 

Ob dejstvu, da se naša država resno sooča s težavami na področjih konkurenčnosti ekonomije, vladavine prava, svobode medijev in korupcije, kar se navezuje na vprašljive prakse iz prejšnje države, je oktobra tudi v Sloveniji izbruhnila (i)migrantska kriza. Ta se je v Evropski uniji stopnjevala že vse leto do te mere, da je postala njena prioriteta, (Evropska komisija – tu). Točneje povedano, gre za imigrantsko oziroma priselitveno krizo (b. in f. točki 1. odstavka 2. člena Uredbe (ES) št. 862/2007). Beseda imigrant pomeni v tej krizi osebo, ki se priseli na območje države članice Evropske unije, pred tem pa je običajno bivala v tretji državi, ki ni članica unije.

 

Usode ljudi in motivi ljudi, ki prehajajo naše meje, so različni in jih ne moremo natančno ugotoviti. Naši uradni organi so namreč zavzeli stališče, da v aktualni krizi imigrantom načeloma ne ugotavljajo istovetnosti osebnih podatkov z resničnimi dejstvi, na primer prek postopka odvzema prstnih odtisov ali drugih postopkov ustreznega preverjanja. Uradni organi se pri tem nejasno sklicujejo na določbe t. i. uredbe Eurodac (npr. RTV Slovenija – tu, STA – tu). Stališče je nenavadno, saj Eurodac ne prepoveduje ugotavljanja istovetnosti oseb, ki prehajajo državno mejo in tudi ne posega v konkretne določbe slovenskih kazenskih in prekrškovnih predpisov. V teh predpisih je namen takšnega ugotavljanja zavarovati življenje ali zdravje ljudi, preprečevati ali odkrivati kazniva dejanja in prekrške ter odkrivati in prijemati njihove storilce, preprečevati nedovoljene migracije, zagotavljati varnost ljudi, premoženja in okolja, preprečevati in odkrivati druge nevarnosti za javno varnost in red. Medtem ko se oprostitve podeljujejo imigrantom, se jih siceršnjim rezidentom Slovenije ne, kar kaže na morebitni obstoj vzporednega izvrševanja oblasti.

 

Zato je vprašljiva opustitev uradnih organov glede dolžnega ugotavljanja istovetnosti v korist imigrantov. K področjem, kjer se nakazuje očitna težava – konkurenčnost ekonomije, vladavina prava in svoboda medijev –, zato lahko dodamo vprašanje korupcije.

 

 

Gibalo imigracije iz Sirije

 

Zaradi navedenega manjka ugotavljanja verodostojnih podatkov o imigrantih so informacije o njih v Sloveniji posplošene. Tako iz podatkov v zvezi s prosilci za azil posplošeno ugotovimo, da naj bi v letošnjem letu izmed vseh držav članic Evropske unije daleč največje število oseb zaprosilo za azil v Nemčiji, pri čemer jih največ prihaja iz Sirije (Eurostat – tu, UNHCRtu). Od oktobra dalje krizni imigrantski tok vodi skozi Slovenijo, pri čemer je govora o njihovi Balkanski poti od Turčije prek držav Balkana skozi Avstrijo do Nemčije. 

 

Sirija je destabilizirana zaradi državljanske vojne. V takšnih razmerah njeni prebivalci težko predvidijo končni izid konflikta. Pri tem je eden izmed dolgoročnih stabilizacijskih dejavnikov dejstvo, da je Sirska arabska republika ena izmed ustanovnih članic Združenih narodov in da se v resolucijah Varnostnega sveta Združenih narodov, tudi med aktualno državljansko vojno, navaja naslednje: "potrjujoč svojo močno zavezanost suverenosti, neodvisnosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Sirske arabske republike" (npr. tu).

 

Toda takšen dolgoročni dejavnik ne zadostuje sirskim državljanom za sprejemanje kratkoročnih odločitev, zato se v destabiliziranih razmerah sirske državljanske vojne iz Sirije množično izseljujejo. Toda zaradi katerega dejavnika se v aktualni imigrantski krizi odločajo za izselitev iz Sirije po t. i. Balkanski poti skozi Slovenijo v Nemčijo?

 

Teh dejavnikov odločanja je več.

 

 

Mir ni vse

 

Dejavnik odločanja o smeri aktualne krizne migracije je lahko zaznavanje miru. Po takšnem merilu bi bila odločitev Sircev za imigriranje v Nemčijo pogojena z  zaznavanjem večje stopnje varnosti oziroma miru v Nemčiji, v nasprotju z zaznavanjem ne-varnosti v Siriji bližnjih državah oziroma v državah na Balkanski poti.

 

Iz podatkov v zvezi s Svetovnim mirovnim indeksom (angl.: Global Peace Index; Institute for Economics and Peace) lahko glede zaznavanja miru v 162 neodvisnih državah po svetu za leto 2015 (tu) posplošeno ugotovimo, da je v Siriji daleč najmanj miru na svetu – uvrstila se je na 162. mesto. V Nemčiji je indeks stanja miru zelo visok in zato ta država zaseda 16. mesto. Toda s tem še ni mogoče pojasniti, zakaj bi ljudje iz Sirije v povezavi z mirom imigrirali prav v Nemčijo.

 

Podatki namreč kažejo, da je indeks stanja miru visok tudi v več bližnjih arabskih državah, npr. v Katarju (30. mesto), Bahreinu (107. mesto) in Kuvajtu (33. mesto). Prav tako glede na Balkansko pot imigrantov podatki nadalje kažejo, da je tudi v številnih državah na tej poti indeks stanja miru visok, npr. v Grčiji (61. mesto), Srbiji (46. mesto) in na Hrvaškem (27. mesto). Končno pa je indeks stanja miru višji od nemškega tako v Sloveniji (15. mesto), kakor tudi v Avstriji (3. mesto). Zato ljudje iz Sirije zelo verjetno ne imigrirajo v Nemčijo zgolj zaradi varnosti oziroma miru. Gibalo njihove imigracije v Nemčijo je lahko (še) nekaj drugega. In sicer:

 

 

– ekonomska konkurenčnost

 

Eden od dejavnikov odločanja ljudi iz Sirije o smeri krizne migracije po Balkanski poti v Nemčijo je zaznavanje ekonomske konkurenčnosti oziroma tekmovalnosti. Po takšnem merilu je imigriranje ravno v Nemčijo pogojeno z višjo stopnjo zaznavane ekonomske konkurenčnosti Nemčije v nasprotju z nižjo stopnjo konkurenčnosti ostalih držav na Balkanski poti.

Iz podatkov v zvezi s Indeksom svetovne konkurenčnosti (angl.: Global Competitiveness Index; World Economic Forum) glede zaznavanja konkurenčnosti 140 ekonomij držav po svetu za leti 2015-2016 (tu) ugotovimo, da je Sirija izpadla s seznama proučevanih ekonomij sveta. Nazadnje, ko je varnostna situacija še dopuščala raziskavo, je bila Sirija vključena vanjo za leti 2011-2012 in tedaj je med 142 državami zasedla 98. mesto (tu). Nemčija, v kateri je indeks konkurenčnosti zelo visok, je letos, podobno kot predhodna leta, zasedla 4. mesto. Podatki tudi kažejo, da je indeks zaznavane konkurenčnosti ekonomij držav na Balkanski poti imigrantov nižji. Kar pomeni, da ljudje iz Sirije imigrirajo v Nemčijo v povezavi z visokim indeksom konkurenčnosti ekonomije te države.

 

 

– vladavina prava

 

Nadaljnji dejavnik odločanja ljudi iz Sirije o smeri aktualne krizne imigracije po Balkanski poti v Nemčijo je zaznavanje vladavine prava. Po takšnem merilu je emigriranje iz Sirije v Nemčijo pogojeno z večjo stopnjo zaznavane vladavine prava v Nemčiji v nasprotju z nižjo stopnjo vladavine prava v ostalih državah na Balkanski poti.

Iz podatkov v zvezi z Odstotno uvrstitvijo glede vladavine prava (angl.: Percentile Rank - Rule of Law, World Governance Indicators; World Bank) v 215 državah po svetu za leto 2015 (tu), lahko posplošeno ugotovimo, da dosega vladavina prava v Siriji 6,7 odstotno uvrstitev, kar je zelo nizko. Nemčija pa ima glede vladavine prava zelo visoko, 93,3 odstotno uvrstitev. Avstrija je še boljša in dosega celo 96,6 odstotno uvrstitev. Podatki tudi kažejo, da je indeks zaznavane vladavine prava držav na Balkanski poti nižji. To kaže, da ljudje iz Sirije imigrirajo v Nemčijo (oziroma Avstrijo) v povezavi z visoko odstotno uvrstitvijo glede vladavine prava v tej državi.

 

 

– svoboda medijev

 

Nadaljnji dejavnik odločanja ljudi iz Sirije o smeri aktualne krizne migracije po Balkanski poti v Nemčijo je zaznavanje svobode medijev. Po takšnem merilu je emigriranje iz Sirije ravno v Nemčijo pogojeno z višjo stopnjo zaznavane svobode medijev v Nemčiji v nasprotju z nižjo stopnjo svobode medijev v ostalih državah na Balkanski poti.

Iz podatkov v zvezi z Indeksom svobode medijev (angl.: Press Freedom Index; Reporters Without Borders) glede zaznavanja svobode medijev v 180 državah po svetu za leto 2015 (tu) lahko posplošeno ugotovimo, da je v Siriji zelo nizka stopnja svobode medijev (177. mesto), Nemčija pa ima zelo visok indeks svobode medijev: 12. mesto. Avstrija zaseda celo 7. mesto. To posplošeno kaže, da ljudje iz Sirije imigrirajo v Nemčijo (oziroma Avstrijo) v povezavi z visokim indeksom svobode medijev te države.

 

 

– korupcija v javnem sektorju

 

Dejavnik odločanja ljudi iz Sirije o smeri aktualne krizne migracije po Balkanski poti v Nemčijo je tudi zaznavanje korupcije v javnem sektorju. Po takšnem merilu je emigriranje iz Sirije ravno v Nemčijo pogojeno z večjo stopnjo zaznavanja ne-korupcije v javnem sektorju Nemčije v nasprotju z večjo stopnjo korupcije v javnem sektorju ostalih držav na Balkanski poti.

Iz podatkov v zvezi z Indeksom zaznavanja korupcije javnega sektorja (angl.: Corruption Perception Index; Transparency International) glede stanja zaznavanja korupcije v javnem sektorju v 175 državah po svetu za leto 2014 (tu) lahko posplošeno ugotovimo, da je v Siriji zelo visoka stopnja korupcije v javnem sektorju – 159. mesto. V Nemčiji je indeks korupcije v javnem sektorju zelo nizek – 12. mesto. Sirci torej imigrirajo v Nemčijo v povezavi z nizkim indeksom korupcije v javnem sektorju te države.

 

In zato jim - to je zaključni pripis uredništva - niti na pamet ne pade, da bo ostali v Sloveniji, ki je na tej lestici uvrščena na 58. mesto...

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
2
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
5
05.07.2020 11:00
Ali bi obseg in narava kršitev povezanih policijsko-tožilsko-sodnih struktur (kar zatrjuje predsednik vlade Janez Janša) tako ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
5
04.07.2020 07:00
Izid najnovejše knjigeIgorja Omerze Udba in Akcija Sever sovpada s prihajajočo trideseto obletnico osamosvojitveSlovenije. ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
10
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
20
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.952
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.147
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.404
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.771
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.697
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.635
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.284
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.201
09/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 4.060
10/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.222