Komentar

Evropa več hitrosti: razvojni prepad je gotovo dejstvo

Kaj čaka Srednjo in Jugovzhodno Evropo v letu 2016, je vprašanje, na katerega odgovarjamo skozi prizmo političnih, ekonomskih in družbenih izzivov, ki pa so se v zadnjih štirih letih bistveno spremenili. Grozeči razvojni razkorak med Vzhodno in Zahodno Evropo namreč postaja glavna skrb za prihodnost stare celine.

09.01.2016 00:00
Piše: Tine Kračun
Ključne besede:   srednja evropa   eu   balkan   reforme   2016

Foto: Regional Cooperation Council

Prihodnje generacije so zaradi pomanjkanja priložnosti apatične. Tudi če mladi dobijo zaposlitev, je večina izmed njih za delo slabo plačana, gospodarsko okolje pa mnogim ne daje možnosti za osebno in profesionalno rast. Neperspektivnost povzroča, da se mladi ljudje lažje poistovetijo z radikalnimi idejami.

Na Inštitutu za strateške rešitve (ISR) smo izdali že četrto zaporedno letno predvidevanje političnih, ekonomskih in družbenih izzivov za poslovanje v državah srednje in jugovzhodne Evrope. V zadnjih štirih letih so se izzivi bistveno spremenili. Poudarek se je premaknil od tematik, povezanih z recesijo in počasno gospodarsko rastjo, na politične in družbene probleme. Glavna skrb za prihodnost Evrope tako postaja vprašanje razvojnega razkoraka med Vzhodno in Zahodno Evropo. Ta skrb se nanaša na perspektivo prihodnjih generacij po boljši kakovosti življenja. Negotovosti glede prihodnosti Schengenskega sistema in pomanjkanje evropske perspektive za države Zahodnega Balkana povečujejo nestabilnosti in zmanjšujejo zaupanje ljudi.

 

V letošnjem predvidevanju smo poudarili, da se mora gospodarska rast odraziti v boljši kakovosti vsakdanjega življenja. Zasebni kapital v analizirani regiji bi moral prevzeti večjo družbeno odgovornost pri podpori civilne družbe, s tem pa bi se povečala strpnost med Evropejci pa tudi strpnost Evropejcev do tujcev.

 

 

Zaposlenost, plače in boljši standard

 

Kljub vrnitvi gospodarske rasti, nevarnost politične negotovosti narašča. V preteklosti smo bili priča negativni ali minimalni gospodarski rasti s komaj opaznimi znaki okrevanja. Po drugi strani pa smo bili priča napredni politiki, ki je pustila pozitivne sledi. Sedaj smo priča stopnji gospodarske rasti, ki je za države v razvoju optimistična. Kljub tej rasti pa politična in družbena tveganja naraščajo. Zaradi tega se morajo pozitivni trendi iz gospodarstva preliti tudi na družbo.

 

Lansko leto smo bili optimistični, saj so napovedi kazale, da se bo gospodarska rast razširila po vsej Jugovzhodni Evropi. Ob teh napovedih smo poudarili, da bo prenos pozitivnih učinkov rasti v vsakodnevno življenje predstavljal izziv. V letu 2015 je pozitivne učinke gospodarske rasti občutilo gospodarstvo, ljudje pa jih niso, saj so na primer stopnje brezposelnosti v vseh državah ostale visoke. Kljub temu pa so napovedi za naslednje leto malenkost boljše. Dobro bi bilo, če bi se brezposelnost zmanjšala, še posebej med mladimi, ki je v Srednji in Jugovzhodni Evropi zelo problematična. Prihodnje generacije so zaradi pomanjkanja priložnosti apatične. Tudi če mladi dobijo zaposlitev, je večina izmed njih za delo slabo plačana, gospodarsko okolje pa mnogim ne daje možnosti za osebno in profesionalno rast. Neperspektivnost povzroča, da se mladi ljudje lažje poistovetijo z radikalnimi idejami. To se kaže predvsem v naraščajoči netoleranci, etičnih trenjih in poistovetenjem s preživelimi ideologijami.

 

Vse našteto pa predstavlja veliko nevarnost za prihodnost Evrope. V kolikor EU ne bo ponudila prihodnosti za mlado generacijo se bo le ta spogledovala z nacionalizmom in evro skepticizmom. Vzdržnost in prihodnost EU je problematična, saj je močno odvisna od generacij, ki postajajo čedalje bolj evro skeptične. V kolikor se bo mlada generacija radikalizirala, prihodnost EU ni obetavna. Tudi zato se mora trg dela pričeti razvijati v smer zagotavljanja višjih plač, boljših možnosti za prihodnost in večjega obstoja motivacije za poklicno rast.

 

 

Zasebni kapital, civilna družba, demokracija in boj zoper korupcijo

 

Visoka raven korupcije ostaja velik izziv v vseh analiziranih državah. Zaskrbljujoče je predvsem to, da so ljudje začeli sprejemati korupcijo kot del svojega vsakdana in ne prepoznajo učinka ter pomena korupcije. Naša analiza je pokazala, da ostaja indikator vladavina prava nespremenjen v vseh analiziranih državah. To kaže na odsotnost pravnih reform, kar je predvsem posledica pomanjkanja politične volje za sprejem slednjih. V kolikor bodo vlade v analiziranih državah želele zagotoviti, da bo mlada generacija postala bolj optimistična in pripravljena sprejeti ukrepe za boljšo prihodnost, se bodo morale vlade resno in korenito spopasti s korupcijo. Vlogo pri zagotovitvi močnejše civilne družbe bi moral odigrati tudi zasebni sektor. Civilna družba je v veliki meri podprta s strani države in posledično odvisna od političnih interesov določenih skupin in posameznikov povezanih s politiko. Zaradi tega večina držav srednje in jugovzhodne Evrope nima vzpostavljene in razvite prave civilne družbe.

 

 

Evropejci bi morali postati bolj tolerantni

 

Evropa se rada predstavlja kot zibelka sodobnega življenja. Del te percepcije se nanaša na dediščino prednostnega spoštovanja človekovih pravic pred vsemi drugimi vprašanji. To je tudi razlog, da veliko ljudi iz vojnih območij išče zavetišče v Evropi. Zadnja begunska kriza je kljub temu dodobra zamajala temelje Evrope. Pojasnilo za to je moč najti v hkratnem obstoju dveh razlogov. Države članice EU so ponovno pogrnile na izpitu enotnosti na področju, ki se nanaša na EU kot celoto in bi moralo biti usklajeno na institucionalni ravni EU.

 

Drugi razlog pa je v boječem in skeptičnem odzivu številnih držav članic EU na begunsko krizo. Tak odziv je med drugim posledica etnične netolerance mnogih državljanov analiziranih držav, ki zaradi slabega življenjskega standarda v beguncih prepoznajo grožnjo. Zoper rast ekstremizma in nestrpnosti v Evropi se bo v prihodnosti mogoče boriti le z boljšim življenjskim standardom.

 

 

Srednja Evropa med Jugovzhodom in Zahodom

 

V skladu z našo metodologijo bosta imeli v letu 2016 najbolj stabilno investicijsko okolje Slovenija in Slovaška. Med analiziranimi državami so države Višegrajske skupine in Slovenija najbolj stabilne, saj se ponašajo s stabilnejšim političnim okoljem in boljšim življenjskim standardom. Ne glede na povedano pa so prej omenjen države še daleč od doseganja standardov Zahodne Evrope. Medtem ko glavni izziv za srednjeevropske države predstavlja doseg zahodnoevropskega standarda življenja, morajo države JV Evrope rešiti še veliko drugih izzivov, preden se lahko osredotočijo na zmanjšanje razvojnega zaostanka z zahodno Evropo. Kljub temu, da se vsi zavedamo tega razvojnega prepada, pa nihče od nas ne zna ponuditi rešitve za zmanjšanje le tega.

 

Lansko leto smo si želeli, da bi bilo leto 2015 ugodno za posel, leto 2016 pa bi moralo biti namenjeno ljudem. Potrebujemo boljšo kakovost življenja in svetlejšo perspektiva za mlade!

 

V letu 2016 bodite prijazni drug do drugega!

 

 

Tine Kračun je direktor Inštituta za strateške rešitve iz Ljubljane. Tekst je prevod uvodnika iz publikacije Strategic Foresight 2016: Central & South East Europe, ki jo je izdal Inštitut za strateške rešitve, naročite pa jo lahko tukaj.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
20
22.08.2019 21:00
Po predhodni predstavitvi notranje geneze globoke države kot relativno avtohtonega pojava orisuje sodnik Zvjezdan Radonjić ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Zbogom, Denis, piši v miru!
0
20.08.2019 23:00
Pisati In memoriam za Denisa Kuljiša je trpljenje posebne vrste. Zato sem za sodelovanje zaprosil Dragana Živadinova, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
13
19.08.2019 19:00
Presenečenje in zgražanje sproža uporaba zelo surove sile, s katero se ruski policisti znašajo nad mirnimi demonstranti. Več kot ... Več.
Piše: Božo Cerar
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
4
18.08.2019 19:00
Glede osamosvajanja in sploh strateških vprašanj je bil najbolj dosleden članKučanovegapredsedstva. Bil je Demosov človek pri ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Življenje se zgodi med ponavljanjem in slučajem
2
17.08.2019 22:59
Digitalna umetnost je postala že skoraj prevladujoča. Ravno zato je tako neskončno pomembna njena kritična refleksija. Ne le ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
20
13.08.2019 20:51
Pustite Greenpeace ali Amnesty International, ki delujeta globalno in - vsaj kolikor je znano - menda res ne jemljeta denarja od ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Portret Gertrude Stein: Medtem ko je opravičevala diktatorja Petaina, je Picasso sprejel Stalinovo nagrado
0
10.08.2019 23:53
Najbolj je živela tam, kjer je ni bilo, izbruhnila je z radikalno poezijo. V hipu! Postala je znamenje ameriške in evropske ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Indijanci, Slovenci in migrantski kalifat
13
09.08.2019 21:49
Nekdanji šolski minister in pronicljivi komentator nesporazumov evropske in slovenske politike Žiga Turk je dregnil v gnezdo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Gabriele d'Anunnzio: Zgodovina se spominja imen zločincev, imena žrtev pa pozablja!
0
03.08.2019 22:28
Nujno, tudi v imenu zamejskih Slovencev, je potrebno potegniti globoko črto med zgodovino in zgodovino umetnosti: Gabriele ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Kdo in kako se danes bori proti kartelom, proti korupciji?
24
01.08.2019 21:20
V nadaljevanju teme o dvopolnosti v vsakem človeku, ki sem jo na portalu odprl že 10. junija letos, želim natančneje izpostaviti ... Več.
Piše: Miha Burger
Medijska poroka iz koristoljubja: Zapoznela združitev Dnevnika in Večera
8
31.07.2019 19:00
Pomp okoli združitve Dnevnika in Večera, ki je tudi formalno dobila potrditev varuha konkurence, je lahko tudi posledica obdobja ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Bigger picture*: Atlantska listina in trikotnik ZDA - EU - Rusija
7
30.07.2019 20:00
Evropska unija je bila 50 let prizorišče tekmovanja Francije, Nemčije in Velike Britanije za evropsko prvenstvo. Pri tem ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Boris
11
29.07.2019 22:00
Če v Združenem kraljestvu komu omenite Borisa - bodisi pakistanskemu priseljencu, nemškemu bankirju ali valižanskemu kmetu -, ... Več.
Piše: Keith Miles
Tista prekleta kapelica pod Vršičem ali ruski konec zgodovine
31
28.07.2019 19:00
Počasi bomo vsakoletno poznojulijsko politično mašo pri Ruski kapelici lahko uvrstili ob bok bizarnostim, kakršne so proslava v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spomeniki revolucionarjem: Pustiti, podreti ali preseliti v muzeje?
8
28.07.2019 09:00
Ob nedavnem performansu , ko so neznani strorilci z rdečo barvo preplesakali spodnji del nog monolitnega spomenika Borisa ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Bog jim pomagaj! Jaz jim ne morem na noben način.
0
27.07.2019 23:47
Viktor Borisovič Šklovski ni bil, kot mnogi menijo, revolucionar-proletarec-inetelektualec, temveč je bil v državljanski vojni ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kako to, da so funkcionarji Komisije za preprečevanje korupcije tako slabo plačani?
14
26.07.2019 22:00
Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ob prihajajoči 15-letnici tega organa opozarja na vrsto težav, s katerimi ... Več.
Piše: Boris Štefanec
V pričakovanju drugega migrantskega vala: Šarčeva vlada pa se še naprej hvali, da ima "razmere pod nadzorom"
14
22.07.2019 19:00
Kolone migrantov se valijo iz severa proti jugu in na slovenskih (avto)cestah povzročajo dolge zastoje in kaos. Njihov cilj je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O anonimnih komentatorjih
5
21.07.2019 09:00
Drži, da 90 odstotkov državljanov ne zanimajo javne zadeve, skrb za skupnost in da so najčistejši sledilci fenomena mindfulness ... Več.
Piše: Miha Burger
Homagge Marku Mlačniku: V dvorani sem gledal glavnega junaka predstave, ki je gledal samega sebe na odru
9
20.07.2019 22:00
Tokrat se ne bom mogel otresti presežnikov. Vse, kar bom imenoval, je bilo presežno v času nastanka in je bilo kot takšno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
V breznu insajderja: Česa vse ne veste o sanaciji bank in podrejenih obveznicah državnih bank
Uredništvo
Ogledov: 1,895
02/
Matrica globoke države: Srhljiva struktura, ki življenjsko energijo črpa od povzpetnikov in ustrahovanih ubogljivežev
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,404
03/
O nevladnikih, za katerimi se skrivajo interesi drugih držav, verskih voditeljev, multinacionalk ali celo terorističnih organizacij
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,314
04/
In memoriam Ivan Oman (1929-2019)
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,769
05/
Putinova demokracija: Zakaj ruska policija tako grobo obračunava z demonstranti v Moskvi
Božo Cerar
Ogledov: 1,252
06/
Turistična okupacija Zgornjega Posočja: Nemških motoristov je več kot v času okupacije
Uredništvo
Ogledov: 1,287
07/
Zbogom, Denis, piši v miru!
Dejan Steinbuch, Dragan Živadinov
Ogledov: 1,020
08/
Ilija Trojanow v odprtem pismu Evropi: "Evropski politiki govorijo kot doktor Jekyll, ravnajo pa kot gospod Hyde."
Uredništvo
Ogledov: 753
09/
"Če bo šlo z vodenjem Slovenije tako naprej, Slovenije čez 20 let ne bo več."
Uredništvo
Ogledov: 2,403
10/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 5,605