Komentar

Kriza slovenske politike, drugič: Tretji korak in geostrateško pozicioniranje Slovenije

Prejšnjič sem se spraševal, kam so odšli vsi veliki voditelji in pisal o krizi voditeljstva, ki je ohromila tako Slovenijo, kot celotno Evropo. Danes nadaljujem razmišljanje o krizi slovenske politike z vprašanjem geostrateškega pozicioniranja Slovenije kot tretjem koraku po vzpostavitvi države in vstopu v evroatlantske integracije.

16.02.2016 22:00
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   slovenija   trst   evropa   machiavelli   voditelj

Foto: I.V.

Dokler bo epicenter Evrope na severu, je Slovenija lahko le periferija in na obrobju življenje nikoli ni tako bogato, kot v središču. Zato je povsem zgrešena politika predsednika republike Boruta Pahorja, ki vztraja, da mora Slovenija biti prilepljena na Nemčijo in Francijo, češ da je to za nas edina možnost. Ta politika nas ohranja na obrobju, na katerem bomo težko dosegli gospodarski skok.

Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in Nato se je zvrstilo nekaj pobud za oblikovanje tretjega velikega konsenza slovenske politike. Osrednji namen teh pobud je bila ohranitev strateškega kompasa, ki bi bil nadrejen dnevni politiki in bi jo usmerjal po jasno začrtani poti. Cilj je bil oblikovanje enotne vizije ekonomskega razvoja in odgovor na vprašanje, od česa bomo živeli v naši novi državi. Pobuda je bila neuspešna.

 

Zakaj so veliki strateški cilji sploh pomembni? Konec osemdesetih let so imela slovenska politična in družbena gibanja jasen vektor delovanja. Vsak korak, vsaka ideja, vsak predlog se je lahko preveril in ocenil glede na temeljno vprašanje tistega časa: kako to vpliva na prizadevanje za oblikovanje samostojne države? V devetdesetih letih smo dobili nov kompas in vsak korak je bil pretehtan glede na vprašanje: kako to vpliva na našo pot v integracije? Celotna državna politika je bila podrejena procesom harmonizacije naše zakonodaje z evropsko. Ker je ta proces potekal v jasnih okvirih, od naše politike ni terjal ustvarjalnosti, temveč le pridno sledenje navodilom.

 

Obe nalogi smo uspešno izpolnili in danes imamo državo, ki je del evroatlantskih integracij. Potem pa smo se malo izgubili.

 

Veliki strateški cilji so pomembni, ker preprečijo, da se dnevna politika izgubi v politikantstvu in brezglavem beganju sem in tja. Nacionalni konsenz postavi jasen okvir delovanja s kompasom, ki usmeri posamezne korake v jasno določeno smer. In Slovenija ni edina država v takšnem položaju, saj so po razpadu Jugoslavije in Sovjetske zveze nastale tudi druge nove države, nekatere so že del integracij, druge pa še hodijo po tej poti.

 

V podobni situaciji, kot smo bili mi pred dobrim desetletjem, je danes recimo Črna Gora. Letos bo slavila desetletje povrnitve suverenosti in zaključuje proces vstopanja v Nato in Evropsko Unijo. Tudi pri njih se politika sprašuje, kako naprej in od česa bodo živeli. Socialni demokrati Ivana Brajovića so tako lansirali pobudo "Partnerstvo za tretji korak: vizija ekonomskega razvoja", ki temelji prav na ugotovitvi, kako pomembni so strateški okviri za dnevno politiko. Več o tem lahko preberete tukaj.

 

V prejšnjem tekstu sem izpostavil tri temeljna polja delovanja za velikega političnega voditelja poleg tehničnega upravljanja z državnimi podsistemi:

 

1. upravljanje s temeljno zgodovinsko nalogo

2. upravljanje s klimo v skupnosti

3. upravljanje s prepričanji v skupnosti.

 

 

Eden najbolj kontroverznih političnih mislecev vseh časov je renesančni firenški politik Niccolo Machiavelli. Njegovo delo je bilo predmet številnih razprav od demonizacije do globokega filozofskega premisleka. Večina kritik je usmerjena na njegov tekst, ki so ga po njegovi smrti naslovili kot "Vladar", vendar tega teksta ni mogoče pristno razumeti, če ne poznaš njegovega ozadja. Machiavelli je bil republikanec in je v obdobju firenške republike opravljal funkcijo notranjega, obrambnega in zunanjega ministra v eni osebi. Po padcu republike je padel tudi sam. Njegov "Vladar" je bil predvsem poskus njegovega osebnega preživetja v novih razmerah, a ima tudi pomembno ozadje.

 

Med njegovimi temeljnimi koncepti je par fortuna in virtu’, ki označujeta usodo zgodovinskega momenta in sposobnost vladarja, da razume in se spopade s centralno zgodovinsko nalogo pred njim. Zanj ni bilo dileme glede osrednje naloge tistega časa. Na prvo mesto je postavil dejstvo, da je Italija velika zgodovinska zamudnica, ker ni uspela preseči razdrobljenosti mestnih državic in zgraditi velike nacionalne države, kot so to storile mnoge druge evropske nacije. Zato je navkljub svojemu republikanstvu vse svoje misli podredil iskanju velikega voditelja, ki bi bil sposoben združiti Italijo in tako izpolniti zgodovinsko nalogo tistega časa.

 

In kaj je naša zgodovinska naloga? Po dobrem desetletju vandranja je čas za političnega voditelja, ki bo postavil okvir tega tretjega koraka in začrtal vizijo našega gospodarskega razvoja. Njegova prva naloga pa je razumeti zgodovinski moment in postaviti Slovenijo na teren današnjega mednarodnega dogajanja.

 

Na neki okrogli mizi pred časom je eden direktorjev večjega slovenskega trgovskega podjetja dejal, da so bili naši kraji - v mislih je imel območje južno od Alp - v zgodovini vedno revni in so zaostajali za razvitimi središči Evrope. Čeprav to drži za večji del zgodovine, imamo eno svetlo točko, ki je lahko navdih za današnje geostrateško pozicioniranje Slovenije. Bil je čas, ko je bil Jadran epicenter razvitega sveta. V času velike Beneške republike Serenissime so bili naši kraji vstopna točka za azijsko blago in posledično najmočnejši finančni center tistega časa. To so bili časi, ko je celotna regija uživala pozitivno gospodarsko konjukturo. Lahko to ponovimo?

 

Dokler bo epicenter Evrope na severu, je Slovenija lahko le periferija in na obrobju življenje nikoli ni tako bogato, kot v središču. Zato je povsem zgrešena politika predsednika republike Boruta Pahorja, ki vztraja, da mora Slovenija biti prilepljena na Nemčijo in Francijo, češ da je to za nas edina možnost. Ta politika nas ohranja na obrobju, na katerem bomo težko dosegli gospodarski skok.

 

Toda živimo v času, ko se ta severni epicenter krha in ko se odpira možnost za temeljite spremembe. Nekateri tako napovedujejo policentrično Evropo, v kateri bo pomembno vlogo igrala Poljska, v kateri bo vstopna točka za azijsko blago nova balkanska svilena pot od Pireja do Budimpešte… skratka, obeta se precej bolj uravnotežena Evropa. Se lahko v tej nastajajoči konfiguraciji najdemo tudi mi?

 

Da bi Slovenija imela globoke in trdne temelje za gospodarski skok, moramo biti del enega od novih evropskih epicentrov.

 

 

Mirošičevo poročilo

 

Naš bivši veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič je predstavil podatke in perspektivo razvoja Severnega Jadrana in Srednje Evrope v tekstu, ki ga lahko preberete tukaj. V izčrpnem tekstu je nanizal vrsto podatkov, ki kažejo delovanje naših sosedov in inertnost slovenske politike s tem v zvezi. V okviru tako zastavljene zgodbe postanejo drugi tir, tretji pomol in vrsta drugih infrastrukturnih projektov mala malica. Toda le, če se razvije prava zgodba.

 

Slovenija potrebuje voditelja, ki bo imel virtu’ za razumevanje današnjega momenta in naših priložnosti v njem. Temelj, na katerem lahko gradimo naš gospodarski skok, je razvoj Severnega Jadrana v enega novih epicentrov Evrope. O tem sem pisal že tukaj in ta projekt poimenoval Marco Polo 2.0. Ključno je torej, da se gospodarska gravitacija iz severa premakne v našo bližino.

 

Ob vsem, kar je že bilo napisanega o izjemni geostrateški legi naše države, te strateške prednosti Slovenije ni več treba dodatno utemeljevati. Ne le, da se nahajamo na vrhu Jadrana, kjer se morski promet najbolj približa Srednji Evropi, temveč imamo tudi točko, kjer se najlažje premosti kraški rob, kar je ključna primerjalna prednost za našo logistiko. Pa tudi sicer ni nobene potrebe, da bi Slovenija v tem novem epicentru igrala glavno vlogo. "Ko je plima, gredo vse barke gor", pravimo pri nas. Dovolj bo že, da bomo živeli na območju enega od epicentrov in ne na obrobju razvite Evrope.

 

 

Nova paradigna zunanje politike

 

Slovenija bi zato morala prekiniti s politiko udinjanja germanskemu distriktu in se postaviti kot motor povezovanja jadranskih in srednjeevropskih držav s ciljem, da se Severni Jadran razvije v drugo vstopno točko azijskega in arabskega blaga in financ v naš del Evrope. Ravno dovolj majhni smo, da nikogar pretirano ne ogrožamo in zato lahko odigramo vlogo povezovalca in usklajevalca tega projekta. Poleg nove svilene poti je za naše gospodarstvo ključen razvoj celotnega Severnega Jadrana v nov epicenter blagovnih tokov, trgovinskih povezav in finančnih storitev, ki so nujne zanje.

 

Poleg razumevanja te geostrateške priložnosti za Slovenijo in iz tega izhajajoče diplomatske aktivnosti na tem področju so jasne tudi naslednje naloge, kot je razvoj infrastrukture in vseh storitev celovite logistične platforme. Vse to je del mozaika, v katerem pa je bistven košček ključni magnet, ki bo našemu epicentru dodal primerjalno prednost, ki je nova svilena pot recimo nima. Ta ključni magnet je seveda offshore cona, ki bo k nam pritegnila blago, storitve in finance. In tako offshore cono Severni Jadran že ima, a je ne izkorišča tako, da bi od nje imela korist celotna regija. Ne izkorišča je kot magnet v tako zastavljeni velikopotezni zgodbi izgradnje novega gospodarskega epicentra.

 

Prav nenavadno je, kako neznano je pri nas dejstvo, da je tržaško pristanišče na svetovnem zemljevidu offshore con. Še bolj nenavadno je dejstvo, da se slovenska politika ne zaveda priložnosti, ki jih to dejstvo prinaša tudi za nas. Režim proste ekonomske cone v Trstu izhaja iz osme priloge Pariške mirovne pogodbe, ki jo je eksplicitno potrdil tudi Londonski memorandum in ki se vsa ta leta tako ali drugače izvaja v naši soseski. In za nas je ključno, da ta osma priloga določa tudi, da se po potrebi režim, ki velja za tržaško pristanišče, razširi kamorkoli na območju Svobodnega tržaškega ozemlja. To je v tem trenutku največji potencial, ki ga premore Slovenija, a je v vseh teh letih povsem spregledan.

 

Imamo torej skoraj vse, kar potrebujemo za vizijo tretjega koraka pred Slovenijo. Imamo geostrateško pozicijo, krhanje monolitne Evrope z enim samim centrom, širitev Sueškega prekopa in prvo vstopno točko azijskega blaga v Evropo, imamo zgodovinsko danost, ki nam omogoča razviti offshore cono...

 

Kaj nam torej še manjka, da bi se Slovenija postavila kot motor razvoja Severnega Jadrana? Manjka nam politični voditelj, ki bi vse to razumel in našo državo popeljal na to pot. Poiščimo ga!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
21
22.04.2019 23:59
Politika je lahko tudi drama, vendar ne more biti zgolj komedija. Včasih je veljalo, da je politika umetnost mogočega, potem pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
7
21.04.2019 18:16
Promet na slovenski avtocestah bo naraščal, če si tega želimo ali ne. Če samo pomislim, da je velik del vzhodne Evrope manj ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Nič več meščanskih dram in kraljevskih kronik, le še družbeno obrobje in vojni rovi
3
21.04.2019 08:01
Taras Kermaunermi je pravil, kako mučno je bilo gledati po drugi svetovni vojni Marija Kogoja, ko je hodil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
5
16.04.2019 22:45
V javnosti prevladuje stališče, da sanacija bank ni bila izpeljana na transparenten ter strokoven način, da je bila preobsežna, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
9
14.04.2019 10:59
Danes, po tridesetih letih od padca Berlinskega zidu, vse bolj glasne postajajo govorice, ki trdijo, da je socializem možen, le ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Čudoviti Danijel Harms: Neskončno, ki nima konca ne na levi ne na desni
1
13.04.2019 22:10
Umetniški postopek, ki ga najdemo v prozi ali poeziji Danijela Harmsa, je vedno pričakovano-nepričakovan. Kaj naj se zgodi po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
8
13.04.2019 06:59
Matjaž Nemec, ki je poslanec socialnih demokratov v državnem zboru in tudi njegov bivši podpredsednik, je avtor predloga ... Več.
Piše: Marko Bidovec
"Hrvati so se od nekdaj imeli za nekaj več, Slovenci pa trpeli za manjvrednostnim kompleksom"
9
12.04.2019 11:59
Da si diplomacije in diplomati prisluškujejo, je znano. Zaradi tega se po svetu dejansko preveč ne vznemirjajo. Vse obveščevalne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1939 - 2019
7
10.04.2019 22:00
Mnogi avtorji, ki skušajo pojasniti današnje razmere v Evropi in svetu, se zatekajo k različnim zgodovinskim primerjavam. Veliko ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Talking Tom: Ustavite čas in najdite svojo Indijo Koromandijo ...
5
10.04.2019 01:00
Štiri leta in pol odgovornosti, izzivov, uspehov, zmag, učenja. Moja pot pri najbolj slavnem mačku na svetu Talking Tomu od ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Madžarski sindrom: Kako je Mladina zlorabila Viktorja Orbana za dvig upehane naklade
24
08.04.2019 20:00
Slovenski politični tedniki obeh polov že vrsto let zganjajo politično propagando in sploh ne skrivajo več, da podpirajo svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hunt, Tajani in zgodovina: Napačne besede in potvarjanje
5
07.04.2019 08:00
Morda bi lahko Jeremy Hunt svoje besede izbiral bolj pazljivo, toda mnogi, ki se zaradi tega pritožujejo, želijo potisniti ... Več.
Piše: Keith Miles
Smrti ni, je samo spanje; spati in nič razmišljati!
0
06.04.2019 21:59
Zelo hitro sem zapustil prostor religije (križ) in ideologije (zvezda), da bi se prek trikotnika naselil v krogu. V osemdesetih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenija, zastrupljena dežela: Zgodba o levičarski dvoličnosti, ko gre za skrb za okolje
14
02.04.2019 00:49
Zaradi nekvalitetnega premoga iz Šaleške doline bo treba za TEŠ 6 premog uvažati iz tujine. Če bi bili okolju prijazna država, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O fenomenu neodgovarjanja: Ko je odgovor enak prejšnjemu oziroma ko ga sploh ni
6
31.03.2019 23:45
Kaj nam sporočajo nemi, cinični, posmehljivi ali celo arogantni obrazi pomembnih posameznikov, ki se znajdejo kot priče, ... Več.
Piše: Miha Burger
Brexit ali saga o neki neumnosti: Kdo bo Britancem povedal, naj končajo to farso in ostanejo v Evropi?
10
31.03.2019 12:00
Poskus Velike Britanije, da bi izstopila iz Evropske unije, se je spremenil v mešanico agonije in farse. Znotraj obeh največjih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ali ste kdaj slišali, da bi futuristi porušili kakšen muzej?
1
30.03.2019 22:30
Futurist Fortunato Depero je bil resnično globoko povezan z Roveretom, istočasno pa je prisegal lepoti tehnološkega sveta. Po ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Letele bodo glave, padali bodo direktorji: Začenja se tretji polčas privatizacije državnega premoženja!
10
28.03.2019 23:30
Že dolgo se v enem tednu ni zgodilo toliko kadrovskih sprememb na gospodarsko-finančnem področju, čeprav so koalicijski politiki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O izključevanju in vključevanju: Namesto konca hladne vojne (1990) propagirajo njen začetek (1945)
9
27.03.2019 23:46
Izključevanje na umetniškem področju se imenuje cenzura, na političnem področju čistka ali lustracija. Komunisti so se - uradno ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prodaja naših bank: Nadpovprečno kapitalizirane, povprečno donosne in zlasti nizko vrednotene
4
24.03.2019 21:30
Lani smo prodali državno NLB, letos je na vrsti Abanka. Javnost pogosto ne ve, ali je bila prodajna cena dovolj visoka ali ne. ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Nov napad na medije! Marko Makovec, nesojeni veleposlanik na Hrvaškem, mi je zagrozil z maščevanjem!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,316
02/
Diplomatska komedija: Slovenija v Zagreb pošilja bivšega jugodiplomata Vojislava Šuca, sina generala JLA, ki je nosil žaro Edvarda Kardelja
Uredništvo
Ogledov: 2,999
03/
Komentar tedna: Prisluškovanje, ki služi političnemu boju, ni le prvovrstna zloraba Sove, pač pa tudi zloraba oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,125
04/
Žižek vs. Peterson: Kako se ne rokujemo na odru
Edvard Kadič
Ogledov: 1,783
05/
Cerarjevi propadli orožarski posli: Oderuške cene, oklepniki brez servisa in minometov ...
Igor Mekina
Ogledov: 1,916
06/
Zakaj sem prepričan, da bo v "dvoboju" Žižek - Peterson poražen marksist Slavoj
Angel Polajnko
Ogledov: 1,689
07/
Zdaj so tudi Ukrajinci dobili svojega Šarca, komika, ki je igral predsednika in postal predsednik
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,191
08/
Nova svilena cesta in transportne poti: Ali Sloveniji grozi prometna izolacija?
Angel Polajnko
Ogledov: 1,229
09/
"Podrejenci" in njihova saga: O upravičenosti izbrisa podrejenih obveznic bank
Bine Kordež
Ogledov: 941
10/
Neumni "Anschluss" poslanca Matjaža Nemca: Praznik "vrnitve" Primorske bi spremenil v praznik "priključitve"!
Marko Bidovec
Ogledov: 1,815