Komentar

Kriza slovenske politike, drugič: Tretji korak in geostrateško pozicioniranje Slovenije

Prejšnjič sem se spraševal, kam so odšli vsi veliki voditelji in pisal o krizi voditeljstva, ki je ohromila tako Slovenijo, kot celotno Evropo. Danes nadaljujem razmišljanje o krizi slovenske politike z vprašanjem geostrateškega pozicioniranja Slovenije kot tretjem koraku po vzpostavitvi države in vstopu v evroatlantske integracije.

16.02.2016 22:00
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   slovenija   trst   evropa   machiavelli   voditelj

Foto: I.V.

Dokler bo epicenter Evrope na severu, je Slovenija lahko le periferija in na obrobju življenje nikoli ni tako bogato, kot v središču. Zato je povsem zgrešena politika predsednika republike Boruta Pahorja, ki vztraja, da mora Slovenija biti prilepljena na Nemčijo in Francijo, češ da je to za nas edina možnost. Ta politika nas ohranja na obrobju, na katerem bomo težko dosegli gospodarski skok.

Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in Nato se je zvrstilo nekaj pobud za oblikovanje tretjega velikega konsenza slovenske politike. Osrednji namen teh pobud je bila ohranitev strateškega kompasa, ki bi bil nadrejen dnevni politiki in bi jo usmerjal po jasno začrtani poti. Cilj je bil oblikovanje enotne vizije ekonomskega razvoja in odgovor na vprašanje, od česa bomo živeli v naši novi državi. Pobuda je bila neuspešna.

 

Zakaj so veliki strateški cilji sploh pomembni? Konec osemdesetih let so imela slovenska politična in družbena gibanja jasen vektor delovanja. Vsak korak, vsaka ideja, vsak predlog se je lahko preveril in ocenil glede na temeljno vprašanje tistega časa: kako to vpliva na prizadevanje za oblikovanje samostojne države? V devetdesetih letih smo dobili nov kompas in vsak korak je bil pretehtan glede na vprašanje: kako to vpliva na našo pot v integracije? Celotna državna politika je bila podrejena procesom harmonizacije naše zakonodaje z evropsko. Ker je ta proces potekal v jasnih okvirih, od naše politike ni terjal ustvarjalnosti, temveč le pridno sledenje navodilom.

 

Obe nalogi smo uspešno izpolnili in danes imamo državo, ki je del evroatlantskih integracij. Potem pa smo se malo izgubili.

 

Veliki strateški cilji so pomembni, ker preprečijo, da se dnevna politika izgubi v politikantstvu in brezglavem beganju sem in tja. Nacionalni konsenz postavi jasen okvir delovanja s kompasom, ki usmeri posamezne korake v jasno določeno smer. In Slovenija ni edina država v takšnem položaju, saj so po razpadu Jugoslavije in Sovjetske zveze nastale tudi druge nove države, nekatere so že del integracij, druge pa še hodijo po tej poti.

 

V podobni situaciji, kot smo bili mi pred dobrim desetletjem, je danes recimo Črna Gora. Letos bo slavila desetletje povrnitve suverenosti in zaključuje proces vstopanja v Nato in Evropsko Unijo. Tudi pri njih se politika sprašuje, kako naprej in od česa bodo živeli. Socialni demokrati Ivana Brajovića so tako lansirali pobudo "Partnerstvo za tretji korak: vizija ekonomskega razvoja", ki temelji prav na ugotovitvi, kako pomembni so strateški okviri za dnevno politiko. Več o tem lahko preberete tukaj.

 

V prejšnjem tekstu sem izpostavil tri temeljna polja delovanja za velikega političnega voditelja poleg tehničnega upravljanja z državnimi podsistemi:

 

1. upravljanje s temeljno zgodovinsko nalogo

2. upravljanje s klimo v skupnosti

3. upravljanje s prepričanji v skupnosti.

 

 

Eden najbolj kontroverznih političnih mislecev vseh časov je renesančni firenški politik Niccolo Machiavelli. Njegovo delo je bilo predmet številnih razprav od demonizacije do globokega filozofskega premisleka. Večina kritik je usmerjena na njegov tekst, ki so ga po njegovi smrti naslovili kot "Vladar", vendar tega teksta ni mogoče pristno razumeti, če ne poznaš njegovega ozadja. Machiavelli je bil republikanec in je v obdobju firenške republike opravljal funkcijo notranjega, obrambnega in zunanjega ministra v eni osebi. Po padcu republike je padel tudi sam. Njegov "Vladar" je bil predvsem poskus njegovega osebnega preživetja v novih razmerah, a ima tudi pomembno ozadje.

 

Med njegovimi temeljnimi koncepti je par fortuna in virtu’, ki označujeta usodo zgodovinskega momenta in sposobnost vladarja, da razume in se spopade s centralno zgodovinsko nalogo pred njim. Zanj ni bilo dileme glede osrednje naloge tistega časa. Na prvo mesto je postavil dejstvo, da je Italija velika zgodovinska zamudnica, ker ni uspela preseči razdrobljenosti mestnih državic in zgraditi velike nacionalne države, kot so to storile mnoge druge evropske nacije. Zato je navkljub svojemu republikanstvu vse svoje misli podredil iskanju velikega voditelja, ki bi bil sposoben združiti Italijo in tako izpolniti zgodovinsko nalogo tistega časa.

 

In kaj je naša zgodovinska naloga? Po dobrem desetletju vandranja je čas za političnega voditelja, ki bo postavil okvir tega tretjega koraka in začrtal vizijo našega gospodarskega razvoja. Njegova prva naloga pa je razumeti zgodovinski moment in postaviti Slovenijo na teren današnjega mednarodnega dogajanja.

 

Na neki okrogli mizi pred časom je eden direktorjev večjega slovenskega trgovskega podjetja dejal, da so bili naši kraji - v mislih je imel območje južno od Alp - v zgodovini vedno revni in so zaostajali za razvitimi središči Evrope. Čeprav to drži za večji del zgodovine, imamo eno svetlo točko, ki je lahko navdih za današnje geostrateško pozicioniranje Slovenije. Bil je čas, ko je bil Jadran epicenter razvitega sveta. V času velike Beneške republike Serenissime so bili naši kraji vstopna točka za azijsko blago in posledično najmočnejši finančni center tistega časa. To so bili časi, ko je celotna regija uživala pozitivno gospodarsko konjukturo. Lahko to ponovimo?

 

Dokler bo epicenter Evrope na severu, je Slovenija lahko le periferija in na obrobju življenje nikoli ni tako bogato, kot v središču. Zato je povsem zgrešena politika predsednika republike Boruta Pahorja, ki vztraja, da mora Slovenija biti prilepljena na Nemčijo in Francijo, češ da je to za nas edina možnost. Ta politika nas ohranja na obrobju, na katerem bomo težko dosegli gospodarski skok.

 

Toda živimo v času, ko se ta severni epicenter krha in ko se odpira možnost za temeljite spremembe. Nekateri tako napovedujejo policentrično Evropo, v kateri bo pomembno vlogo igrala Poljska, v kateri bo vstopna točka za azijsko blago nova balkanska svilena pot od Pireja do Budimpešte… skratka, obeta se precej bolj uravnotežena Evropa. Se lahko v tej nastajajoči konfiguraciji najdemo tudi mi?

 

Da bi Slovenija imela globoke in trdne temelje za gospodarski skok, moramo biti del enega od novih evropskih epicentrov.

 

 

Mirošičevo poročilo

 

Naš bivši veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič je predstavil podatke in perspektivo razvoja Severnega Jadrana in Srednje Evrope v tekstu, ki ga lahko preberete tukaj. V izčrpnem tekstu je nanizal vrsto podatkov, ki kažejo delovanje naših sosedov in inertnost slovenske politike s tem v zvezi. V okviru tako zastavljene zgodbe postanejo drugi tir, tretji pomol in vrsta drugih infrastrukturnih projektov mala malica. Toda le, če se razvije prava zgodba.

 

Slovenija potrebuje voditelja, ki bo imel virtu’ za razumevanje današnjega momenta in naših priložnosti v njem. Temelj, na katerem lahko gradimo naš gospodarski skok, je razvoj Severnega Jadrana v enega novih epicentrov Evrope. O tem sem pisal že tukaj in ta projekt poimenoval Marco Polo 2.0. Ključno je torej, da se gospodarska gravitacija iz severa premakne v našo bližino.

 

Ob vsem, kar je že bilo napisanega o izjemni geostrateški legi naše države, te strateške prednosti Slovenije ni več treba dodatno utemeljevati. Ne le, da se nahajamo na vrhu Jadrana, kjer se morski promet najbolj približa Srednji Evropi, temveč imamo tudi točko, kjer se najlažje premosti kraški rob, kar je ključna primerjalna prednost za našo logistiko. Pa tudi sicer ni nobene potrebe, da bi Slovenija v tem novem epicentru igrala glavno vlogo. "Ko je plima, gredo vse barke gor", pravimo pri nas. Dovolj bo že, da bomo živeli na območju enega od epicentrov in ne na obrobju razvite Evrope.

 

 

Nova paradigna zunanje politike

 

Slovenija bi zato morala prekiniti s politiko udinjanja germanskemu distriktu in se postaviti kot motor povezovanja jadranskih in srednjeevropskih držav s ciljem, da se Severni Jadran razvije v drugo vstopno točko azijskega in arabskega blaga in financ v naš del Evrope. Ravno dovolj majhni smo, da nikogar pretirano ne ogrožamo in zato lahko odigramo vlogo povezovalca in usklajevalca tega projekta. Poleg nove svilene poti je za naše gospodarstvo ključen razvoj celotnega Severnega Jadrana v nov epicenter blagovnih tokov, trgovinskih povezav in finančnih storitev, ki so nujne zanje.

 

Poleg razumevanja te geostrateške priložnosti za Slovenijo in iz tega izhajajoče diplomatske aktivnosti na tem področju so jasne tudi naslednje naloge, kot je razvoj infrastrukture in vseh storitev celovite logistične platforme. Vse to je del mozaika, v katerem pa je bistven košček ključni magnet, ki bo našemu epicentru dodal primerjalno prednost, ki je nova svilena pot recimo nima. Ta ključni magnet je seveda offshore cona, ki bo k nam pritegnila blago, storitve in finance. In tako offshore cono Severni Jadran že ima, a je ne izkorišča tako, da bi od nje imela korist celotna regija. Ne izkorišča je kot magnet v tako zastavljeni velikopotezni zgodbi izgradnje novega gospodarskega epicentra.

 

Prav nenavadno je, kako neznano je pri nas dejstvo, da je tržaško pristanišče na svetovnem zemljevidu offshore con. Še bolj nenavadno je dejstvo, da se slovenska politika ne zaveda priložnosti, ki jih to dejstvo prinaša tudi za nas. Režim proste ekonomske cone v Trstu izhaja iz osme priloge Pariške mirovne pogodbe, ki jo je eksplicitno potrdil tudi Londonski memorandum in ki se vsa ta leta tako ali drugače izvaja v naši soseski. In za nas je ključno, da ta osma priloga določa tudi, da se po potrebi režim, ki velja za tržaško pristanišče, razširi kamorkoli na območju Svobodnega tržaškega ozemlja. To je v tem trenutku največji potencial, ki ga premore Slovenija, a je v vseh teh letih povsem spregledan.

 

Imamo torej skoraj vse, kar potrebujemo za vizijo tretjega koraka pred Slovenijo. Imamo geostrateško pozicijo, krhanje monolitne Evrope z enim samim centrom, širitev Sueškega prekopa in prvo vstopno točko azijskega blaga v Evropo, imamo zgodovinsko danost, ki nam omogoča razviti offshore cono...

 

Kaj nam torej še manjka, da bi se Slovenija postavila kot motor razvoja Severnega Jadrana? Manjka nam politični voditelj, ki bi vse to razumel in našo državo popeljal na to pot. Poiščimo ga!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
1
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
12
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
Vsak planet ima svojo svetlobo, vsak človek ima svojo svojo barvo, ki jo brani pred nasilno zatemnitvijo
2
15.06.2019 23:00
Ponavadi v hotelskih sobah snamem sliko z zidu in jo obrem proti steni, ker ne morem prenesti njene grdote. Zjutraj pa, še ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
10
10.06.2019 20:06
Ko spregovorim ta stavek, me vsi znanci in neznanci - predvsem pa anonimni komentatorji - začudeno ali pa posmehljivo ... Več.
Piše: Miha Burger
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
6
09.06.2019 12:30
Pa se je začelo. Angleški mediji - tudi mainstream , da ne bo pomote - že nekaj tednov poročajo o muslimanskih protestih pred ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Ateizem je ena od oblik verovanja; je vrlina, ki se manifestira s svobodo.
0
08.06.2019 23:59
Filmska pripoved: Preporod je temen narativen film, ki ga je scenarist in režiser Paul Schreder časovno vmestil v sedanji čas, v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Čast in pogum: Ko življenje v izgubi ne vidi več izgube
32
03.06.2019 00:30
Na letošnjem Beneškem bienalu (La Biennale di Venezia) jeparkirana barka, ki je pred tremi leti potegnila v smrt okrog 800 ... Več.
Piše: Majda Širca
Zakaj imajo Slovenci veliko raje Ruse in Kitajce kot pa Američane
11
02.06.2019 13:12
Zakaj je podoba Združenih držav Amerike slaba pri nas? Ker o ZDA vemo veliko več kot o Rusiji in Kitajski. In zakaj o ZDA vemo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Slovo od Lučke, borke proti slovenskemu mentalnemu diletantizmu
2
02.06.2019 07:00
Vsaka generacija si želi ukinitve predhodne, ki jo je spočela. Če ji že ne želi popolnega izničenja, pa jo hoče vsaj ponižati! ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropa po Evropi: Nesodelovanje proevropskih sil bo voda na mlin nacionalistov in populistov
10
30.05.2019 14:00
Okrepljena prisotnost nacionalistov in populistov v Evropskem parlamentu jim bo omogočila, da bodo pomembno vplivali na ... Več.
Piše: Božo Cerar
Evropa po Evropi: Zakaj so za Slovence evropske volitve - tuje volitve
4
29.05.2019 20:59
Rezultati evropskih volitev so tudi razveseljivi, saj so - ne glede na LMŠ, ki je novinka v liberalni skupini ALDE - nagradili ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Evropa po Evropi: Nova Evropska unija in čas neizogibnih sprememb
7
28.05.2019 12:00
Kakšno Evropsko unijo želimo Evropejci? V kakšni želimo živeti v prihodnje? Kakšna Unija lahko tekmuje na globalni ravni s ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Evropa po Evropi: Kaj so prinesle volitve v Evropski parlament in kaj odnesle
16
27.05.2019 19:00
V tem tednu bomo na portalu+ objavili serijo prispevkov o prihodnosti Evrope, ki bi jo lahko napovedali na podlagi rezultatov ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj se zgodi, ko Evropa razpade? Merklova ugasne luč in reče: "Gute Nacht!"
5
26.05.2019 21:15
Nad Nemčijo in Evropo, celo nad Ameriko, to se pravi nad zahodno civilizacijo se zbirajo črni oblaki. Analitiki in novinarji - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ikone so osrednja kulturna in umetniška sila človeštva
2
25.05.2019 21:15
Zakaj je ikona tako pomembna in posebna v vzhodni krščanski umetnosti? Zakaj so ikone tako varovane, zaščitene? Zakaj, recimo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
La Dolce Vita, sladko življenje Lidije Glavine: 132.000 evrov odpravnine, službeni audi in zagotovljena služba na SDH! Čestitamo!
Uredništvo
Ogledov: 4,402
02/
Primer Pavliha: Kako je visoko protežirani kandidat iz Slovenije neslavno pogorel v Bruslju
Uredništvo
Ogledov: 3,328
03/
Anonimka proti Marku Pavlihi res ni nič posebnega - bolj je zanimivo, kdo stoji v ozadju
Uredništvo
Ogledov: 2,387
04/
Ekskluzivno objavljamo kazensko ovadbo zoper celotno bivše vodstvo Banke Slovenije!
Uredništvo
Ogledov: 5,937
05/
O dvojnosti: Za politično stanje v Sloveniji smo krivi mi, državljani Slovenije
Miha Burger
Ogledov: 1,806
06/
Kot svinje z mehom! Fundacija invalidov in humanitarcev dobi vsako leto 20 milijonov, ki jih razdeli diskriminatorno, netransparentno, koruptivno in arbitrarno!
Igor Mekina
Ogledov: 1,756
07/
Muslimani v Veliki Britaniji ostro protestirajo proti LGBT vzgoji
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,694
08/
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
Anže Erbežnik
Ogledov: 1,297
09/
Dosje HE Brežice: Simbol državne protekcije kapitala na račun okolja in ljudi
Uredništvo
Ogledov: 1,227
10/
America will never be socialist*: nova knjiga Michaela Wolffa o "obleganem Trumpu"
Uredništvo
Ogledov: 1,333