Komentar

Kriza slovenske politike, drugič: Tretji korak in geostrateško pozicioniranje Slovenije

Prejšnjič sem se spraševal, kam so odšli vsi veliki voditelji in pisal o krizi voditeljstva, ki je ohromila tako Slovenijo, kot celotno Evropo. Danes nadaljujem razmišljanje o krizi slovenske politike z vprašanjem geostrateškega pozicioniranja Slovenije kot tretjem koraku po vzpostavitvi države in vstopu v evroatlantske integracije.

16.02.2016 22:00
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   slovenija   trst   evropa   machiavelli   voditelj

Foto: I.V.

Dokler bo epicenter Evrope na severu, je Slovenija lahko le periferija in na obrobju življenje nikoli ni tako bogato, kot v središču. Zato je povsem zgrešena politika predsednika republike Boruta Pahorja, ki vztraja, da mora Slovenija biti prilepljena na Nemčijo in Francijo, češ da je to za nas edina možnost. Ta politika nas ohranja na obrobju, na katerem bomo težko dosegli gospodarski skok.

Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in Nato se je zvrstilo nekaj pobud za oblikovanje tretjega velikega konsenza slovenske politike. Osrednji namen teh pobud je bila ohranitev strateškega kompasa, ki bi bil nadrejen dnevni politiki in bi jo usmerjal po jasno začrtani poti. Cilj je bil oblikovanje enotne vizije ekonomskega razvoja in odgovor na vprašanje, od česa bomo živeli v naši novi državi. Pobuda je bila neuspešna.

 

Zakaj so veliki strateški cilji sploh pomembni? Konec osemdesetih let so imela slovenska politična in družbena gibanja jasen vektor delovanja. Vsak korak, vsaka ideja, vsak predlog se je lahko preveril in ocenil glede na temeljno vprašanje tistega časa: kako to vpliva na prizadevanje za oblikovanje samostojne države? V devetdesetih letih smo dobili nov kompas in vsak korak je bil pretehtan glede na vprašanje: kako to vpliva na našo pot v integracije? Celotna državna politika je bila podrejena procesom harmonizacije naše zakonodaje z evropsko. Ker je ta proces potekal v jasnih okvirih, od naše politike ni terjal ustvarjalnosti, temveč le pridno sledenje navodilom.

 

Obe nalogi smo uspešno izpolnili in danes imamo državo, ki je del evroatlantskih integracij. Potem pa smo se malo izgubili.

 

Veliki strateški cilji so pomembni, ker preprečijo, da se dnevna politika izgubi v politikantstvu in brezglavem beganju sem in tja. Nacionalni konsenz postavi jasen okvir delovanja s kompasom, ki usmeri posamezne korake v jasno določeno smer. In Slovenija ni edina država v takšnem položaju, saj so po razpadu Jugoslavije in Sovjetske zveze nastale tudi druge nove države, nekatere so že del integracij, druge pa še hodijo po tej poti.

 

V podobni situaciji, kot smo bili mi pred dobrim desetletjem, je danes recimo Črna Gora. Letos bo slavila desetletje povrnitve suverenosti in zaključuje proces vstopanja v Nato in Evropsko Unijo. Tudi pri njih se politika sprašuje, kako naprej in od česa bodo živeli. Socialni demokrati Ivana Brajovića so tako lansirali pobudo "Partnerstvo za tretji korak: vizija ekonomskega razvoja", ki temelji prav na ugotovitvi, kako pomembni so strateški okviri za dnevno politiko. Več o tem lahko preberete tukaj.

 

V prejšnjem tekstu sem izpostavil tri temeljna polja delovanja za velikega političnega voditelja poleg tehničnega upravljanja z državnimi podsistemi:

 

1. upravljanje s temeljno zgodovinsko nalogo

2. upravljanje s klimo v skupnosti

3. upravljanje s prepričanji v skupnosti.

 

 

Eden najbolj kontroverznih političnih mislecev vseh časov je renesančni firenški politik Niccolo Machiavelli. Njegovo delo je bilo predmet številnih razprav od demonizacije do globokega filozofskega premisleka. Večina kritik je usmerjena na njegov tekst, ki so ga po njegovi smrti naslovili kot "Vladar", vendar tega teksta ni mogoče pristno razumeti, če ne poznaš njegovega ozadja. Machiavelli je bil republikanec in je v obdobju firenške republike opravljal funkcijo notranjega, obrambnega in zunanjega ministra v eni osebi. Po padcu republike je padel tudi sam. Njegov "Vladar" je bil predvsem poskus njegovega osebnega preživetja v novih razmerah, a ima tudi pomembno ozadje.

 

Med njegovimi temeljnimi koncepti je par fortuna in virtu’, ki označujeta usodo zgodovinskega momenta in sposobnost vladarja, da razume in se spopade s centralno zgodovinsko nalogo pred njim. Zanj ni bilo dileme glede osrednje naloge tistega časa. Na prvo mesto je postavil dejstvo, da je Italija velika zgodovinska zamudnica, ker ni uspela preseči razdrobljenosti mestnih državic in zgraditi velike nacionalne države, kot so to storile mnoge druge evropske nacije. Zato je navkljub svojemu republikanstvu vse svoje misli podredil iskanju velikega voditelja, ki bi bil sposoben združiti Italijo in tako izpolniti zgodovinsko nalogo tistega časa.

 

In kaj je naša zgodovinska naloga? Po dobrem desetletju vandranja je čas za političnega voditelja, ki bo postavil okvir tega tretjega koraka in začrtal vizijo našega gospodarskega razvoja. Njegova prva naloga pa je razumeti zgodovinski moment in postaviti Slovenijo na teren današnjega mednarodnega dogajanja.

 

Na neki okrogli mizi pred časom je eden direktorjev večjega slovenskega trgovskega podjetja dejal, da so bili naši kraji - v mislih je imel območje južno od Alp - v zgodovini vedno revni in so zaostajali za razvitimi središči Evrope. Čeprav to drži za večji del zgodovine, imamo eno svetlo točko, ki je lahko navdih za današnje geostrateško pozicioniranje Slovenije. Bil je čas, ko je bil Jadran epicenter razvitega sveta. V času velike Beneške republike Serenissime so bili naši kraji vstopna točka za azijsko blago in posledično najmočnejši finančni center tistega časa. To so bili časi, ko je celotna regija uživala pozitivno gospodarsko konjukturo. Lahko to ponovimo?

 

Dokler bo epicenter Evrope na severu, je Slovenija lahko le periferija in na obrobju življenje nikoli ni tako bogato, kot v središču. Zato je povsem zgrešena politika predsednika republike Boruta Pahorja, ki vztraja, da mora Slovenija biti prilepljena na Nemčijo in Francijo, češ da je to za nas edina možnost. Ta politika nas ohranja na obrobju, na katerem bomo težko dosegli gospodarski skok.

 

Toda živimo v času, ko se ta severni epicenter krha in ko se odpira možnost za temeljite spremembe. Nekateri tako napovedujejo policentrično Evropo, v kateri bo pomembno vlogo igrala Poljska, v kateri bo vstopna točka za azijsko blago nova balkanska svilena pot od Pireja do Budimpešte… skratka, obeta se precej bolj uravnotežena Evropa. Se lahko v tej nastajajoči konfiguraciji najdemo tudi mi?

 

Da bi Slovenija imela globoke in trdne temelje za gospodarski skok, moramo biti del enega od novih evropskih epicentrov.

 

 

Mirošičevo poročilo

 

Naš bivši veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič je predstavil podatke in perspektivo razvoja Severnega Jadrana in Srednje Evrope v tekstu, ki ga lahko preberete tukaj. V izčrpnem tekstu je nanizal vrsto podatkov, ki kažejo delovanje naših sosedov in inertnost slovenske politike s tem v zvezi. V okviru tako zastavljene zgodbe postanejo drugi tir, tretji pomol in vrsta drugih infrastrukturnih projektov mala malica. Toda le, če se razvije prava zgodba.

 

Slovenija potrebuje voditelja, ki bo imel virtu’ za razumevanje današnjega momenta in naših priložnosti v njem. Temelj, na katerem lahko gradimo naš gospodarski skok, je razvoj Severnega Jadrana v enega novih epicentrov Evrope. O tem sem pisal že tukaj in ta projekt poimenoval Marco Polo 2.0. Ključno je torej, da se gospodarska gravitacija iz severa premakne v našo bližino.

 

Ob vsem, kar je že bilo napisanega o izjemni geostrateški legi naše države, te strateške prednosti Slovenije ni več treba dodatno utemeljevati. Ne le, da se nahajamo na vrhu Jadrana, kjer se morski promet najbolj približa Srednji Evropi, temveč imamo tudi točko, kjer se najlažje premosti kraški rob, kar je ključna primerjalna prednost za našo logistiko. Pa tudi sicer ni nobene potrebe, da bi Slovenija v tem novem epicentru igrala glavno vlogo. "Ko je plima, gredo vse barke gor", pravimo pri nas. Dovolj bo že, da bomo živeli na območju enega od epicentrov in ne na obrobju razvite Evrope.

 

 

Nova paradigna zunanje politike

 

Slovenija bi zato morala prekiniti s politiko udinjanja germanskemu distriktu in se postaviti kot motor povezovanja jadranskih in srednjeevropskih držav s ciljem, da se Severni Jadran razvije v drugo vstopno točko azijskega in arabskega blaga in financ v naš del Evrope. Ravno dovolj majhni smo, da nikogar pretirano ne ogrožamo in zato lahko odigramo vlogo povezovalca in usklajevalca tega projekta. Poleg nove svilene poti je za naše gospodarstvo ključen razvoj celotnega Severnega Jadrana v nov epicenter blagovnih tokov, trgovinskih povezav in finančnih storitev, ki so nujne zanje.

 

Poleg razumevanja te geostrateške priložnosti za Slovenijo in iz tega izhajajoče diplomatske aktivnosti na tem področju so jasne tudi naslednje naloge, kot je razvoj infrastrukture in vseh storitev celovite logistične platforme. Vse to je del mozaika, v katerem pa je bistven košček ključni magnet, ki bo našemu epicentru dodal primerjalno prednost, ki je nova svilena pot recimo nima. Ta ključni magnet je seveda offshore cona, ki bo k nam pritegnila blago, storitve in finance. In tako offshore cono Severni Jadran že ima, a je ne izkorišča tako, da bi od nje imela korist celotna regija. Ne izkorišča je kot magnet v tako zastavljeni velikopotezni zgodbi izgradnje novega gospodarskega epicentra.

 

Prav nenavadno je, kako neznano je pri nas dejstvo, da je tržaško pristanišče na svetovnem zemljevidu offshore con. Še bolj nenavadno je dejstvo, da se slovenska politika ne zaveda priložnosti, ki jih to dejstvo prinaša tudi za nas. Režim proste ekonomske cone v Trstu izhaja iz osme priloge Pariške mirovne pogodbe, ki jo je eksplicitno potrdil tudi Londonski memorandum in ki se vsa ta leta tako ali drugače izvaja v naši soseski. In za nas je ključno, da ta osma priloga določa tudi, da se po potrebi režim, ki velja za tržaško pristanišče, razširi kamorkoli na območju Svobodnega tržaškega ozemlja. To je v tem trenutku največji potencial, ki ga premore Slovenija, a je v vseh teh letih povsem spregledan.

 

Imamo torej skoraj vse, kar potrebujemo za vizijo tretjega koraka pred Slovenijo. Imamo geostrateško pozicijo, krhanje monolitne Evrope z enim samim centrom, širitev Sueškega prekopa in prvo vstopno točko azijskega blaga v Evropo, imamo zgodovinsko danost, ki nam omogoča razviti offshore cono...

 

Kaj nam torej še manjka, da bi se Slovenija postavila kot motor razvoja Severnega Jadrana? Manjka nam politični voditelj, ki bi vse to razumel in našo državo popeljal na to pot. Poiščimo ga!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Minister Lordan, vi ničesar ne rešujete, vi le obsojate, ovajate, zamenjujete in zganjate respresijo, ki ste jo očitali prejšnji vladi!
10
26.09.2022 20:00
Zahteva po odstopu vodstva Splošne bolnice Celje vodi v smer, ko bomo menjavali vodstva zaradi zdravniških napak, ne pa urejali ... Več.
Piše: Milan Krek
Merjenje cen košarice ni pot za reševanje, ampak za poglabljanje socialne neenakosti
5
24.09.2022 19:15
Merjenje cen potrošnih dobrin, zlasti hrane, je leta 2022 lahko posledica štirih scenarijev in v resnici ne vem, kateri od njih ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
10
21.09.2022 10:00
Pričakovanja so bila velika, vendar niso se uresničila do te mere, kot smo si predstavljali na Zahodu. Bolj liberalni so arabsko ... Več.
Piše: Andraž Šest
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
14
19.09.2022 21:15
Zakaj ves ta ministrov cirkus, zakaj takšna drama? Zato, ker je dogodek prišel kot naročen, da se minister znebi starega vodstva ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
20
18.09.2022 20:31
Prihaja jesen, ohladitve in z njimi tudi prve položnice za ogrevanje. Razpoloženje med ljudmi se bo spremenilo, saj bodo računi ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
14
17.09.2022 20:35
Greta je skoraj popolna, čeprav groteskna upodobitev superega, ki kriči na nas, naj naredimo to in ono, predvsem pa naj ne ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Spoštovani minister in podpredsednik vlade Luka Mesec, čas je za test na droge - in to čim prej!
14
13.09.2022 19:00
Pri politikih, ki uživajo prepovedane droge, se najbolj bojimo tega, da bodo sprejemali nerealne ali celo škodljive odločitve. ... Več.
Piše: Milan Krek
Proces Brdo - Brioni: Odhod Boruta Pahorja bo oslabil slovensko diplomacijo na Zahodnem Balkanu
11
11.09.2022 23:59
Slovenska zunanja politika je imela z Borutom Pahorjem čvrsto sidrišče, ki ga od 6. novembra ne bo več. To je dejstvo. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
The Queen (1926-2022)
22
09.09.2022 19:00
V Združenem kraljestvu žalujemo za izgubo velike dame, vendar imamo v svojih srcih njeno navdihujočo zapuščino, njen spomin je ... Več.
Piše: Keith Miles
Upokojitev po slovensko: Zakaj se bo vedno več naših upokojencev odseljevalo na Hrvaško
18
08.09.2022 21:00
V teh časih, ko slovenska vlada napoveduje in tudi predlaga zviševanje davkov, nekateri upokojenci razmišljajo o preselitvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Putinova vojaška strategija se zanaša na Stalinovo taktiko izpred 80 let, ko je bilo življenje ruskega vojaka vredno manj od para starih škornjev
11
07.09.2022 21:30
Rusko-ukrajinska vojna bo imela strahotne posledice za ukrajinsko demografijo, ne bo pa prizanesla niti Rusiji, kjer se že danes ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Putin, Janša in vprašanje pietete: Ne hodijo vsi avtokrati na pogrebe, mar ne?
17
04.09.2022 22:30
Vladimirja Putina ni bilo na pogreb Mihaila Gorbačova, Janez Janša pa je ignoriral smrt Iva Hvalice. Gorbačova je Putin ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Najšibkejša točka slovenskega zdravstvenega sistema je ravno ministrstvo za zdravje!
35
02.09.2022 23:44
Pojdite nazaj v ortopedijo, gospod minister, skušajte operirati brez vpliva politike. Pojdite čim prej, preden nam nakopljete še ... Več.
Piše: Milan Krek
"Demokracija nikoli ni optimalno doseženo stanje, ampak je potrebna stalnega izpopolnjevanja."
7
29.08.2022 20:59
Odšel je velikan slovenske parlamentarne scene, velemojster retorike iz poslanskih klopi, predvsem pa velik domoljub in neomajno ... Več.
Piše: Jožef Jerovšek
Bi bili slovenski rusofili enako naklonjeni poskusu Beograda, da ponovno prevzame nadzor nad Hrvaško in Slovenijo?
22
28.08.2022 21:03
Zakaj nekateri Slovenci navijajo za Rusijo? To je zame uganka. Nekaj izjemnega je pomisliti na vzporednice med tako veliko ... Več.
Piše: Keith Miles
Svetovna peticija proti avtokraciji: Nič več vojne! Kdor noče sprejeti tega pravila, nima kaj iskati v OZN!
16
24.08.2022 19:00
Vsi smo konec koncev člani človeške skupnosti. In vsak človek, prav vsak, ki ima vsaj kanček možnosti, kanček sposobnosti, ... Več.
Piše: MIha Burger
La Cucina Italiana: Kaj nam italijanska politična kuhinja pripravlja pred volitvami 25. septembra
0
23.08.2022 21:30
Naše zahodne sosede čakajo 25. septembra parlamentarne volitve, ki bodo prvič potekale po spremenjenem volilnem sistemu ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Naš človek s Tivolske 44
19
22.08.2022 19:00
Mladenič s Tivolske 44 nima česa bati, pa najsi je storil še bolj zavržena in kriminalna dejanja od teh, ki se pojavljajo v ... Več.
Piše: Denis Poniž
Brez cenzure: Kako se lahko profesionalec v novinarskem delu spusti tako nizko, da obravnava ljudi na popolnoma nečloveški, neprimeren način?
7
21.08.2022 06:00
Čakal sem na tisto, kar se je končno zgodilo pred dnevi: novinarji iz Necenzurirano so začeli prestopati v službe vladnih ... Več.
Piše: Milan Krek
Levica želi indoktrinirati mlade v šoli s kolektivističnimi idejami in zmanjšati vpliv staršev in starih staršev
19
18.08.2022 21:00
V družbi že dolga leta poteka protidružinski trend, ki ga spodbuja levica, celoten prenos odgovornosti generacij z ene na drugo ... Več.
Piše: Keith Miles
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Kaj je 70 milijonov pogodbene kazni v primerjavi s pol milijarde evrov provizije?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.940
02/
Minister Loredan, v tretje gre rado! Kdaj in kje boste ponovno pomislili, da bi bilo dobro odstopiti?
Milan Krek
Ogledov: 1.373
03/
Z ukazom o mobilizaciji je Putinova vojna čez noč vstopila v ruske domove
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.291
04/
"Po meni leti z leve in desne. Vsaka politična stran ima svojega kandidata in očitno je, da jih tam vmes motim."
Uredništvo
Ogledov: 1.125
05/
Nezavedno je strukturirano kot Evropska komisija
Andrej Drapal
Ogledov: 1.333
06/
Koliko časa lahko Zoran Jankovič protipravno zanika pravico do groba in spomina?
Jože Dežman
Ogledov: 1.017
07/
Merjenje cen košarice ni pot za reševanje, ampak za poglabljanje socialne neenakosti
Andrej Drapal
Ogledov: 893
08/
Minister Lordan, vi ničesar ne rešujete, vi le obsojate, ovajate, zamenjujete in zganjate respresijo, ki ste jo očitali prejšnji vladi!
Milan Krek
Ogledov: 544
09/
Konec iluzij: Arabsko pomlad so pokopali in razglasili arabsko zimo
Andraž Šest
Ogledov: 640
10/
Sodnik za v Guinnessovo knjigo: Marko Ilešič niti po 18 letih nima dovolj Luksemburga in ponovno kandidira za sodnika!
Uredništvo
Ogledov: 1.469