Komentar

Politika, migranti in javnost: ključno je pomiriti ljudi in vzpostaviti porušeno zaupanje

Nedavni teroristični napad na evropsko prestolnico se je zgodil v razgretem ozračju migrantske krize, ki je razklala slovensko politiko in javnost. Prevladuje radikalizem na obeh straneh političnega spektra, ki sega od naivnega zagovarjanja popolne odprtosti do trdih zahtev za popolno zaporo meja. Med obema skrajnostima pa zeva praznina in tišina, v kateri osrednji del skupnosti prežema zmeda.

26.03.2016 00:00
Piše: Sebastjan Jeretič
Ključne besede:   migranti   miro cerar   slovenija   strah   borut pahor

Foto: Mediaspeed

Če želi govorec vzpostaviti stik s poslušalcem, ki je razburjen, mora najprej pritrditi upravičenosti te razburjenosti in šele potem nadaljevati z argumenti, ki ga lahko tudi pomirijo. Miro Cerar za razliko od predsednika Pahorja tega ni znal narediti.

Kaj je v igri v migrantski krizi, na čemu utemeljiti preudarno in uravnoteženo politiko? Najprej je seveda Slovenija del mednarodne skupnosti in na prvem mestu jo čakajo humanitarne obveznosti mednarodnega prava, glede tega ne more biti dilem. Toda poleg tega je v igri osrednje vprašanje naše družbe danes, to je vprašanje naše varnosti. In to je tudi sidrišče, okrog katerega bi se morale vrteti dnevne odločitve našega političnega vrha ter tudi osrednja sporočila vodstva. Poleg obeh stebrov je tu seveda tudi ekonomsko vprašanje oziroma vprašanje stroškov, ki jih migrantska kriza prinaša Sloveniji. To ni zanemarljivo vprašanje, a je vsekakor drugotnega pomena v primerjavi z vprašanjem naše varnosti, saj je to temeljna točka, ki določa občutke in čustveni odziv javnosti na vsa sporočila vezana na migrantsko krizo.

 

Učinkovito politično vodstvo se tako perečih težav loti po vrsti z natančno analizo, ustrezno strategijo in konkretnim načrtom aktivnosti. Toda naši politiki spodleti že pri analizi, saj ima težave z razumavanjem, da smo ljudje čustvena bitja in da je to vprašanje, ki se mu mora posvetiti tudi politika. Če želi v javnosti zbuditi zaupanje v svoje organizacijske sposobnosti in pravilnost odločitev, se mora voditelj posvetiti pomiritvi čustev in vzpostavitvi stika z ljudstvom. A osrednjega dela javnosti seveda ne more dobiti z obstreljevanjem med dvema radikalnima pozicijama, temveč se mu mora neposredno posvetiti in približati. Šele ko so pomirjena čustva sredine in vzpostavljen stik z ljudstvom, se lahko politično vodstvo loti prepričevanja na ravni argumentov s predstavitvijo težave, vizije in konkretnih rešitev. Brez tega komunikacija spodleti, še preden se je začela.

 

In kako se je komuniciranja z ljudmi o tej krucialni temi našega časa lotila slovenska politika? Poleg radikalnih pozicij tako levice kot desnice je v tem primeru najpomembnejši diskurz državnega vrha, tako predsednika vlade Mira Cerarja kot predsednika države Boruta Pahorja. In kako sta oba ključna akterja komunicirala to temo?

 

Za vlado Mira Cerarja je značilno pomanjkanje strateškega komuniciranja, tako da ga je tudi migrantska kriza ujela v takih pogojih in so bila njegova prva sporočila dokaj zmedena. Po uvodnemu nasprotovanju postavitvi žičnate ograje na meji je moral spremeniti odločitev in le postaviti "tehnične ovire", a je bil pri tem komunikacijsko dokaj nespreten. Precej bolje je to potezo pokril predsednik Borut Pahor z enostavno obrazložitvijo: "Ker je državni interes Slovenije, da ostane znotraj schengenskega območja, smo v primeru begunske krize dolžni začasno ukrepati z žičnato ograjo, zato da bi vzpostavili kontrolo in nadzor nad prehodom državne meje tako, kot od nas zahtevajo schengenska pravila."

 

Tudi sicer so bila uvodna sporočila levosredinske koalicije preveč naivna, saj so nekateri vehementno trdili, da med begunci pa ja ne morejo biti teroristi in da bi morali zato v tej krizi povsem odpreti meje. Ta uvodna naivnost je temu delu političnega prostora tudi zaprla maneverski prostor, ko so začele v javnost prihajati sporočila, ki so kazala drugačno sliko in vzbudila negativna čustva. Zato je levica že uvodoma izgubila stik s sredino, katere strah je uspešno okrepila desnica s svojim diskurzom. Dodaten element zmede in strahu vnaša tudi nezaupanje v organizacijske sposobnosti te vlade, ki se doslej na tem polju enostavno ni izkazala. Zato so tudi sporočila premiera Cerarja, da "tok migrantov dobro obvladujemo" in "zato dobivamo številne pohvale in spodbude", padla v prazno.

 

V nadaljevanju je predsednik vlade Miro Cerar prevzel nekaj mesecev staro pobudo, da se migrantski tok zaustavi v Grčiji in se uspešno hvalil s podporo tej iniciativi. Začel je govoriti tudi o številu migrantov, ki naj bi jih začasno nastanili v Sloveniji, pri tem pa poudaril, da gre za "obvladljivo število" in da "omogoča integracijo". Ob tem je o nastanitvah migrantov dodal tudi: "O tem se predhodno pogovarjamo z lokalnim okoljem in sproti rešujemo zadeve." Pa vendar vsa ta sporočila očitno niso zalegla  in jim javnost ne zaupa, ravno na zadnji točki pa je vlada tudi povsem pogrnila na izpitu, saj se je v nekaj primerih izkazalo, da komunikacije z lokalnim okoljem sploh ni bilo. Prav to pa je bila točka, na kateri je vladi najbolj spodletelo.

 

Nevralgična točka, ki je razklala politiko in javnost, so bili namreč ravno lokalni protesti proti nastanitvi migrantov v njihovem kraju. Pri tem Cerarju ni pomagala izjava: "Razumem lokalno prebivalstvo, vendar bi rad poudaril, da je Slovenija varna." Na tej točki Cerar namreč ni imel stika z občutki prebivalcev in ni imel njihovega zaupanja. Prepad do tega osrednjega dela javnosti pa je le še poglobil, ko je te proteste označil z naslednjim sporočilom: "Zelo sem zaskrbljen, ko nekdo hujska državljane k nestrpnosti tam, kjer ni razloga. Nekaterim političnim akterjem bi ustrezalo stanje nereda in kaosa, da bi lahko v tem stanju prišli na oblast, ali pa dosegli neke druge cilje." Prebivalci Logatca so mu denimo na to odgovorili, da niso hujskači, temveč jih skrbi za njihove otroke.

 

S to izjavo je Cerar postavil politični okvir, ki je utrdil delitve v našem političnem prostoru, kar je taktično razumljivo, a je hkrati izgubil stik z osrednjim delom javnosti, ki je ključen za uravnoteženje skupnosti. Tudi v tem primeru se je bolje izkazal predsednik Borut Pahor, ki je izpostavil, da dogajanje "tudi med našimi ljudmi upravičeno zbuja zaskrbljenost" in prav tu je ključ za vzpostavitev stika. Če želi govorec vzpostaviti stik s poslušalcem, ki je razburjen, mora najprej pritrditi upravičenosti te razburjenosti in šele potem nadaljevati z argumenti, ki ga lahko tudi pomirijo. Recimo tako, kot je nadaljeval Pahor: "Toda s to pretečo in nepredvidljivo nevarnostjo se ne smemo soočiti s strahom, temveč premišljeno in odločno." 

 

Politično vodstvo je torej različno komuniciralo to temo in navkljub osebni animoziteti, ki jo čutim do predsednika Pahorja, moram priznati, da se je v tem primeru izkazal dosti bolje kot premier Cerar. Slovenija v tem trenutku potrebuje preudarno in uravnoteženo migrantsko politiko. Osrednji del javnosti je zmeden in prestrašen, označevanje te zmede s fašizmom pa ga še bolj oddaljuje od vladajoče politike in usmerja v roke radikalizma druge strani. Zato je pomembno, da politika pomiri javnost in zgradi zaupanje v svoje organizacijske sposobnosti. Pri tem bi pomagal natančen načrt namestitve migrantov s številom migrantov, ki jih lahko integriramo, posebej pa z lokacijami, ki bodo dogovorjene z lokalnim prebivalstvom. Ključno je uravnotežiti migrantsko politiko s preudarnostjo. Ni čas za obujanje državljanske vojne med partizani in domobranci. Čas je, da stopimo skupaj in se preudarno soočimo z migrantsko krizo.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
24
06.06.2020 03:00
V zadnjih mesecih so vsi tuji mediji, ki so poročali o Sloveniji oziroma vladi Janeza Janše, to počeli izrazito negativno: ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
7
04.06.2020 00:59
Ko je pred leti za ustavnega sodnika kandidiral Klemen Jaklič, sem ga brez pomislekov podprl. Iz treh razlogov: Ker pravo res ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O zmožnosti zaveze
0
02.06.2020 23:30
Samo moški, ki je v sebi pripoznal svojo ženskost, je na žensko sposoben gledati kot na subjekt in ne zgolj kot na objekt ... Več.
Piše: Boštjan M. Zupančič
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
15
02.06.2020 00:45
O Janezu Kocijančiču bo v prihodnjih dneh napisanega in povedanega, predvsem pa iz Wikipedie prepisanega toliko, da smo se na ... Več.
Piše: Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
26
31.05.2020 10:00
Podcenjevanje človeških zmožnosti je brezmejno. Ker tovrstno prozorno nakladanje že pri povprečno razgledanem in inteligentnem ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Država od vseh stanj najbolj uživa v izrednem stanju
16
30.05.2020 23:19
Menim, da je glede na aktualni družbeni cunami več kot smiselno ponovno komentirati umetniško zvrst - bioumetnost. Ravno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
9
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
13
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.381
02/
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
Uredništvo
Ogledov: 4.145
03/
In memoriam Janez Kocijančič: Dolgoletni tihi patriarh levice
Aljoša Pečan, Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.513
04/
Zakaj javno podpiram Andraža Terška kot kandidata za ustavnega sodnika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.204
05/
O zmožnosti zaveze
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 2.113
06/
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
Uredništvo
Ogledov: 1.852
07/
Janez Janša, pridne čebelice in pogoltni paraziti
Simona Rebolj
Ogledov: 2.160
08/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 6.052
09/
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.738
10/
Slovenska desnica in tuji mediji: Ker Janša noče, da bi ga kot žabo skuhali v topli vodi, občasno kar sam skoči v ponev z vrelim oljem
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.339