Razkrivamo

Manipulacije z "zeleno energijo": vetrnice na kmetijskih zemljiščih

Javnost se morda še ne zaveda, kako zavajajoč je izraz "mala vetrna elektrarna". Mala je toliko, da potrebuje okoli 200 kubičnih metrov betona in 50 do 60 ton železa samo za temelj, ki za vedno ostane v (kmetijski) zemlji, steber pa sega od 55 do 70 metrov visoko v nebo!

03.04.2016 21:00
Piše: Diego Loredan
Ključne besede:   vetrne elektrarne   obnovljivi viri energije   civilna družba   vlada   zakon o kmetijskih zemljiščih

Foto: Wikimedia

Država bi v prvi vrsti morala zagotoviti zmanjšanje energetske intenzivnosti slovenske družbe in zmanjšanje pritiska energetike na okolje. Problem Slovenije niti ni povečevanje deleža obnovljivih virov energije, ampak kvečjemu bolj učinkovitejša raba energije, ki je že na razpolago.

Ministrstvo za infrastrukturo skladno z energetskim zakonom pripravlja Energetski koncept Slovenije (EKS). Gre za strateški dokument, ki se bo dotikal širokega spektra aktivnih udeležencev v energetskem sektorju, kot tudi državljanov in bo s tem zagotovil široko razpravo o usmeritvah v sodelovanju z najširšo javnostjo. Naravne danosti Slovenije, geopolitični položaj in zaveze Evropskega sveta o prehodu v nizko ogljično družbo, predstavljajo mejne pogoje za slovensko gospodarstvo in energetiko. Upoštevati moramo, da energetika ni sama sebi namen, temveč mora predstavljati temelj za razvoj družbene blaginje in je torej v službi gospodarstva in državljanov.

Vlada je že 7. januarja letos na svoji redni seji za doseganje ciljev EKS in energetska zakona (EZ) sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih. S predlaganimi rešitvami se ureja gradnja objektov in posegov v prostor na območjih kmetijskih zemljišč (tj. sprememba namenske rabe ni potrebna). Glede na veljavni Zakon o kmetijskih zemljiščih se razširja nabor objektov in posegov v prostor, ki jih lokalna skupnost v prostorskem aktu lahko dopusti graditi na vseh kmetijskih zemljiščih (npr. čebelnjak, staja, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov, raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira, začasni objekti in začasni posegi), in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone, rekonstrukcije državnih cest ter mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto manj kot 35 (kot so travniki, pašniki, delno zaraščene kmetijske površine). Na ostalih kmetijskih zemljiščih bo lahko lokalna skupnost dopustila gradnjo vseh enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost.

 

 

Vplivi na okolje so

 

Umeščanje infrastrukture za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov (OVE), kamor spada tudi mala vetrna elektrarna do nazivne moči 1 MW, ima lahko za kmetijska zemljišča velik negativen vpliv. Že naziv "mala vetrna elektrarna" (VE) je zavajajoč. Namreč, takšen objekt potrebuje kar okoli 200 m3 betona ter 50 do 60 ton železa samo za temelj, ki pa ostane za vedno v kmetijski zemlji! Višina objekta (steber) pa doseže od 55 do 70 metrov. Enačenje tega pojma z izrazom "energija iz obnovljivih virov" je torej še ena v vrsti spretnih, dobro načrtovanih marketinških potez, ki manipulirajo z všečnimi izrazi.

 

Pri pregledu bonitet zemljišč v Sloveniji takoj vidimo, da najdemo večino tovrstnih zemljišč predvsem na Notranjsko–kraškem območju. Naključje? Nikakor se ne morem znebiti občutka, da je kmetijsko ministrstvo popustilo pod pritiski ministrstva za infrastrukturo in v zadnjem trenutku vneslo alinejo o "mali vetrni elektrarni" v novelo zakona o kmetijskih zemljiščih. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je sicer v letu 2012 pripravilo osnutek Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ-E) in ga posredovalo v večkratno medresorsko usklajevanje.

 

V začetku leta 2015 je pristojno ministrstvo izvedlo javno razpravo osnutka zakona ZKZ-E, ki je bil nato do decembra 2015 še večkrat medresorsko usklajen in dopolnjen. Vlada  je na svoji 68. redni seji 23. decembra 2015 prekinila obravnavo predloga zakona ZKZ-E in ga nato na svoji 69. redni seji 7. januarja 2016 sprejela, kjer je določila besedilo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih – prva obravnava, in ga poslala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru (redni zakonodajni postopek).

 

 

Spremembe v zadnjem hipu

 

Dan pred omenjenim sprejetjem predloga zakona, tj. 6. januarja 2016 je Generalni sekretariat Vlade izdal obvestilo o uskladitvi gradiva št. 2: Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih – predlog za obravnavo, s podpisom kmetijskega ministra Dejana Židana, s katerim je na pripombo Ministrstva za infrastrukturo dodal v 3. člen (ki spreminja 3.č člen) in v prehodni 47. člen določbo, da je na kmetijskih zemljiščih z boniteto manjšo od 35 dopustna gradnja "malih vetrnih elektrarn" nazivne moči do 1 MW.

 

Menim, da se s to sporno določbo ustvarja možnost postavitve "mala vetrne elektrarne" do 1MW moči na kmetijska zemljišča z boniteto do 35, v kolikor je to seveda v skladu z občinskimi prostorskimi akti:

 

1. BREZ spremembe namembnosti zemljišča (glej predlog zakona);

 

2. BREZ presoje vplivov na okolje (*z izjemo varovanih območij):

Za "male vetrne elektrarne" do 1MW ni potrebno izvesti ocene vplivov na okolje - glede na četrti odstavek 51. člena Zakona o varstvu okolja je vlada tista, ki predpiše, za katere posege je potrebno narediti presojo vplivov na okolje - Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje namreč  postavlja mejo do 1MW, ko ni obvezne presoje vplivov na okolje. Presojo vplivov na okolje je potrebno izvesti v primeru posega v varovanih območjih na podlagi določb Zakona o ohranjanju narave.

 

3. BREZ energetskega dovoljenja - za "malo vetrno elektrarno" do 1MW ni potrebno pridobiti energetskega dovoljenja - 52. člen Energetskega zakona, je pa nujno gradbeno dovoljenje.

 

 

Akcijski načrt 2010-2020

 

Na podlagi direktive Evropskega sveta 2009/28 mora Slovenija do leta 2020 doseči 25 % delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije. V ta namen je vlada že sprejela Akcijski načrt za obdobje 2010-2020, s katerim je določila cilje, kako doseči ta delež. Ministrstvo za infrastrukturo navaja, da smo se zavezali EU, kar je napačno in zavajajoče. Slovenija je dolžna na dve leti poročati o napredku uresničevanja te direktive, na podlagi česar je ob neizpolnjevanju zadanih ciljev dolžna spremeniti Akcijski načrt. Torej Slovenija lahko spremeni svoje cilje uresničevanja te direktive.

 

Prav tako se naša država ni zavezala Evropski uniji za izgradnjo vetrnih elektrarn, temveč za dosego 25% deleža obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije do leta 2020 – in se sama odloči, na kakšen način bo to naredila in katere obnovljive vire bo uporabila (!). Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) je siceršnji delež obnovljivih virov energije v bruto rabi končne energije leta 2014 znašal 21,9 % - torej nam manjka za dosego cilja do leta 2020 le še 3,1 % (vir).

 

Predlagani Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih je že v obravnavi v Državnem zboru; 25. februarja 2016 je potekala javna predstavitev mnenj v organizaciji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 10. marca 2016 je to delovno delo obravnavalo predlog zakona in ga z določenimi amandmaji sprejelo oziroma potrdilo za zakonodajni postopek. Vendar odbor iz predloga zakona ni umaknil sporne določb, in sicer navkljub:

 

- negativnemu mnenju dveh civilnih iniciativ za zaščito Brkinov in Senožeških Brd ter skupine Odgovorno do okolja,

- negativnemu mnenju Državnega sveta in

- amandmaju Združene Levice za umaknitev sporne določbe iz predloga zakona.

 

Iz vsega povedanega sledi, da je razmišljanje o  umeščanju vetrnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih - še posebej na matičnem Krasu - v turističnem, naravovarstvenem in zdravstvenem smislu, kratkoročno in dolgoročno nesprejemljivo. Kraška krajina izstopa v slovenskem in mednarodnem merilu predvsem zaradi izjemne naravne dediščine, bogatega in raznolikega rastlinskega ter živalskega sveta – to so razlogi, da se po Krasu imenujejo vsi kraški pojavi in pokrajine po svetu. To so razlogi, da je Kras na čakalni listi za vpis v svetovno dediščino Unesca! Na tem mestu citiram biologa in doktorja bioloških znanosti Andreja Gogalo:

 

"Posebnost kraškega makro reliefa so suhe doline – doli (Senadolska dolina, Brestoviški dol), velike vrtače in koliševke, ki so nastale s podiranjem stropovpodzemeljskih votlin, sem sodijo tudi brezna in kraške jame. Kraška krajina, ki jo je človek sooblikoval tisočletja, ni le lepa na pogled. Kraški pašniki in travniki, mnogo kje v dobršni meri prerasli z gozdom, so zgled velike naravne raznovrstnosti in dom mnogih ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Veter, ki je skozi stoletja vzdrževal travnike na kraških gorah in kipeče življenje na njih, bo žal lahko tudi vzrok njihovega iznakaženja ali uničenja. Izraba vetrne energije s pomočjo gigantskih vetrnic je nova grožnja neokrnjeni naravi. Po tem, ko je industrializacija uničila naravo v dolinah, se z vetrnimi elektrarnami in daljnovodi širi še v doslej bolje ohranjeno hribovje."

 

 

Pokrajina ni primerna za vetrne elektrarne

 

Slovenija je majhna in zanimiva za turizem le zaradi čiste in ohranjene narave. Ogromne vetrne elektrarne so nekaj povsem drugega v velikih, neskončnih ravninah severne Nemčije, kot pa pri nas, kjer iz gorate Gorenjske v izjemno majhni razdalji pridemo do prepišnih travnikov Primorske in do morja. Slovenija ni primerna za vetrne elektrarne. To je dejstvo. Poleg tega sploh nimamo stalnih močnih vetrov kot tam, kjer je vetrnih elektrarn v izobilju.

 

Aktualna zakonska ureditev postavitve vetrne elektrarne je zelo toga in pomanjkljiva, predvsem z vidika vpliva na okolje, ki ni niti omenjen. Po večletnih izkušnjah se je tako doma kot v tujini pokazalo, da imajo te elektrarne zelo velik vpliv na okolje – na naravo, živali in seveda tudi na zdravje ljudi. Zaradi teh ogromnih negativnih vplivov na okolje so se povsod po Evropi, kjer so postavljene vetrne elektrarne, ustanovile skupine in organizacije, ki opozarjajo na ta problem in zahtevajo podrobnejšo zakonsko ureditev. Na Bavarskem so sprejeli pravilo o varni razdalji od bivališč, ki se ravna po višini oziroma velikosti vetrne elektrarne. Ključno vlogo pri tem je imelo zdravje ljudi in vizualni učinek (poškodovanje vedute), saj je Bavarska gospodarsko zelo odvisna tudi od turizma in s tem od naravne lepote pokrajine (vir).

 

Nekatere evropske države so temu sledile in so to že podrobneje uredile, druge so še v fazi sprejemanja, tretje - med njimi je tudi Slovenija - pa se te pravne luknje ne zavedajo in ne delajo potrebnih korakov k ureditvi tega vprašanja. Nov energetski koncept Slovenije je v postopku pridobivanja mnenja in stališč  strokovne in širše javnosti, zato pozivam vse odgovorne, da ga osnujejo celovito in upoštevajo strokovnjake s področja zdravstva, okolja in drugih področij. Ne dovolimo, da zakonodaja temelji na politično všečnih potezah in interesih raznih lobistov, vse to pa pod krinko podnebnih sprememb. Država bi v prvi vrsti morala zagotoviti zmanjšanje energetske intenzivnosti slovenske družbe in zmanjšanje pritiska energetike na okolje. Zato problem Slovenije niti ni povečevanje deleža obnovljivih virov energije, ampak bolj učinkovitejša raba energije, ki je že na razpolago.

 

 

Diego Loredan je član Civilne iniciative za zaščito Senožeških Brd

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
26
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
12
12.01.2022 20:55
Na ekonomskem področju se v zadnjem obdobju največ pozornosti namenja inflaciji, pri čemer še posebej izstopa rast cen ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
21
11.01.2022 19:00
Na prvi ponedeljek novega leta 2022 smo člani in članice upravnega odbora Slovenskega centra PEN soglasno izvolili Juliana ... Več.
Piše: Uredništvo
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
2
10.01.2022 22:07
IZUM z zgodovinsko pogojenim in zavajajočim imenom Institut informacijskih znanosti se je po izločitvi iz Univerze v Mariboru ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
21
09.01.2022 23:01
V Ženevi se danes (10. januarja) začenjajo diplomatski pogovori med Rusijo in Združenimi državami Amerike, ki jim bodo čez dva ... Več.
Piše: Božo Cerar
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
14
07.01.2022 19:00
Nekateri precejšnji zmedi na levici, kjer bele eminence iz ozadja še vedno iščejo Mesijo oziroma Antijanšo, sicer iz gole ... Več.
Piše: Uredništvo
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
17
04.01.2022 23:05
22. decembra letos bo predsedniška palača na Erjavčevi izgubila dolgoletnega stanovalca. Še ne šestdesetletni Borut Pahor bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Utemeljenost razkritij o pogojih vrhovnega sodnika Branka Masleše za opravljanje sodniške funkcije
24
28.12.2021 21:59
Prispevek je odziv na aktualna medijska razkritja novinarjev v smeri morebitnega neizpolnjevanja pogojev sodnika Vrhovnega ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Manipulacije z javnim mnenjem niso le norčevanje iz volivcev, ampak imajo lahko tudi resne posledice za demokracijo
20
19.12.2021 22:06
V zadnjih tednih smo bolj kot kadarkoli do sedaj v zgodovini Slovenije priča ustvarjanju javnega mnenja prek lansiranja ... Več.
Piše: Uredništvo
Patriotske igre: Kako se izogniti najhujšemu v Ukrajini in na Tajvanu
16
16.12.2021 21:04
Nobena globalna struktura miru ne more biti stabilna in varna, če vse strani ne priznajo legitimnih varnostnih interesov drugih. ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Nekaj mitov in legend o "mrtvem denarju" in milijardnih depozitih na naših bankah
10
12.12.2021 22:30
Od zbranih 23,8 milijard evrov depozitov prebivalstva banke namenijo 11,1 milijard za posojila nazaj ljudem (največ ... Več.
Piše: Bine Kordež
Tragedija na Soči: Za smrt desetletnega Jaše še nihče ni odgovarjal, kar je nov dokaz "vrhunskega" slovenskega pravosodja
11
30.11.2021 21:00
Desetletni deček Jaša Šavli, ki je lani poleti utonil v Soči, kjer ga je odnesel nenadni plimni val narasle reke, do česar je ... Več.
Piše: Uredništvo
Intelektualci predlagajo "zavezništvo za politično sredino", ki bi podrlo aktualne zidove izključevanja
24
11.11.2021 22:38
Matej Avbelj, Peter Jambrek, Ernest Petrič, Janez Podobnik, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk, Marko Voljč in Tomaž ... Več.
Piše: Uredništvo
Vili Kovačič: "Zahtevamo javnost sojenja, javnost dohodkov in odpravo neznanja tistih, ki nam sodijo v imenu ljudstva!"
14
07.11.2021 21:15
Pobuda štirih civilnodružbenih skupin je zaradi kroničnega nezaupanja in izjemno nizkega ugleda slovenskega sodstva dobronamerna ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaški Bleiburg: Disgenetični učinki komunističnega terorja na genski zapis populacije žrtev
16
29.10.2021 21:00
Komunistični genocidi so neposredno vplivali na upad kulturne in gospodarske rasti narodov vzhodne Evrope, ker je bilo veliko ... Več.
Piše: Tom Sunić
Demografski sklad je v interesu tistih, ki bi radi obvladovali milijarde državnega premoženja, na višino pokojnin pa ne bo imel omembne vrednega vpliva
5
18.10.2021 22:20
Kot kaže, zakon, ki naj bi končno uredil delovanje Demografskega sklada, niti pod mandatom sedanje vlade ne bo sprejet. Apetiti ... Več.
Piše: Bine Kordež
Proračuna 2022 & 2023: Zakaj potrebuje vlada skoraj milijardo evrov "proračunske rezerve" vsako leto?
5
10.10.2021 20:00
Še pred uvodom v predstavitev proračunov za prihodnji dve leti (2022-2023) je večji del opozicije odkorakal iz parlamenta in ... Več.
Piše: Bine Kordež
Po Trumpovi "America First" je zdaj toplo vodo v Kliničnem centru odkril Jože Golobič s sloganom "Patient First"
15
27.09.2021 23:00
Kaj je na Jožetu Golobiču tako posebnega, da se je kljub zatrjevanju, da ga položaj generalnega direktorja Kliničnega centra s ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako je Ljudska republika Kitajska potiho, prek slamnate firme kupila italijanskega proizvajalca dronov Alpi Aviation
8
26.09.2021 23:00
Italijansko podjetje Alpi Aviation iz Furlanije-Julijske krajine, ki proizvaja drone, lahka in ultralahka letala, je kljub ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Vonj imperijev (3): "Vojna je lepa, ker v čudovito simfonijo združuje streljanje pušk, grmenje topov in vmesna premirja, dišave parfumov in smrad razpadajočih trupel."
6
24.09.2021 22:30
Ena najbolj fascinantnih knjig o zgodovini vonjav oziroma dišav je hkrati tudi neponovljiv oris kulturne zgodovine 20. stoletja. ... Več.
Piše: Uredništvo
Urgentno javno pismo predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču
5
19.09.2021 22:00
Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, v imenu številnih volivcev v Mestni občini Ljubljana se obračam na ... Več.
Piše: Vili Kovačič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Panika na levici: Če jim bo Golob odletel iz rok, jih ne reši niti Kos na strehi!
Uredništvo
Ogledov: 2.706
02/
Ljudje pa nič. Ostajajo doma in čakajo. Na kaj, vas prosim? Na rešilca, ki jih bo odpeljal v bolnišnico?
Milan Krek
Ogledov: 1.453
03/
Ne glejte v zrak! Na Zemlji bodo komedijanti sneli rokavice, maltretirali nepokorne državljane in razkazovali napihnjene mišice
Simona Rebolj
Ogledov: 1.664
04/
Poteza, ki si zasluži aplavz: Julian Assange postal častni član slovenskega centra PEN
Uredništvo
Ogledov: 1.198
05/
Kaj ko bi anticepilci odgovarjali za to, kar so storili? Kaj ko bi končno priznali svojo zmoto in se vsaj opravičili?
Milan Krek
Ogledov: 1.712
06/
Ženevski dialog: "Njet" ruskim prizadevanjem za novo Jalto v Evropi
Božo Cerar
Ogledov: 1.122
07/
Od podražitev elektrike bodo na koncu profitirale zlasti domače državne energetske družbe
Bine Kordež
Ogledov: 795
08/
Sprenevedanje Unesca glede težav projekta COBISS.Net ter zmeda glede statusa in dejavnosti IZUM-a pod pokroviteljstvom Unesca
Tomaž Seljak
Ogledov: 664
09/
Novak Đoković je igral na karto "budi pametan i pravi se glup", a je izpadel samo glup
Ana Jud
Ogledov: 391
10/
Zapuščina spravljivosti: Poslednje leto nekega predsednika
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.885