Komentar

Premier Cerar: "V Sloveniji smo egalitarni. Moramo v spremembe."

To je včeraj dejal predsednik vlade na 1. vrhu podjetij v tuji lasti. Mu lahko verjamemo? Morda. Ampak to je mogoče le, če ne bo novega plačnega balona v javnem sektorju. Ta hip namreč sploh nismo egalitarni. Zaposleni v gospodarstvu so najbolj prispevali h gospodarski rasti, smetano pa pobirajo javni uslužbenci.

13.04.2016 23:59
Piše: Goran Novković
Ključne besede:   vlada   tuji lastniki   reforme   razvojna kapica   vojmir urlep   miro cerar   dušan mramor   boris koprivnikar

Foto: arhiv Portala PLUS

Ko gre za davčno obremenitev posameznikov, imamo egalitarizem. Ko gre za delitev učinkov gospodarske rasti med različne družbene skupine, imamo neoliberalizem, ki ga podpirajo – sindikati in dobršen del vlade.

Predsedniku vlade in celotni vladi dokaza za to ni treba iskati daleč. Imata ga na svojem dvorišču. Vladni urad za makroekonomske analize jasno napoveduje pravi plačni balon v javnem sektorju (več v grafu spodaj). Stavit grem celo, da bo rast plač v javnem sektorju več kot 3,5-odstotna. Obstaja pa tudi velika možnost, da zaradi napovedanega ohlajanja svetovnega gospodarstva rast plač v zasebnem sektorju ne bo dosegla slabih dveh odstotkov. Pri čemer ne smemo pozabiti, da je že zdaj povprečna plača v javnem sektorju kar za 20 odstotkov višja kot v zasebnem sektorju.

 


Vir: Umar

 

Vlada torej sistematično preliva ustvarjeno dodano vrednost prek dajatev in davkov v javni sektor. To ni egalitarizem, ampak nasprotno. To je privilegiranje enega družbenega razreda, ki si lasti preveč učinkov gospodarske rasti na račun drugih družbenih razredov. Vlada očitno preveč prepušča sindikatom javnega sektorja smetano. Pri čemer jim vladni predstavniki celo pomagajo s trditvijo, da je to posledica dogovora izpred kriznih let in sproščene zamrznitve napredovanj ob krizi.

 

Res je, da je bil nekoč davno sklenjen nek dogovor, ampak vmes se je zaradi krize svet drastično spremenil:

 

(1) Število zaposlenih v javnem sektorju je v krizi naraslo, število zaposlenih v gospodarstvu pa se je skrčilo.

(2) Slovenija je ena redkih držav v EU s tako zelo neuravnoteženo povprečno plačo v korist javnega sektorja.

(3) Zaposleni v gospodarstvu so višjo povprečno plačo kot pred krizo plačali z več deset tisoč izgubljenimi delovnimi mesti. Z manj so morali narediti več. Zaposlenim v javnem sektorju so zgolj zamrznili napredovanja.

 

Zato na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) dajemo na tehtnico 380 milijonov evrov, kolikor v plačnih pogajanjih za 160.000 javnih uslužbencev po trditvah ministra Borisa Koprivnikarja zahtevajo sindikati javnega sektorja, in 328 milijonov evrov, kolikor bi stala davčna reforma, ki jo predlagata GZS in Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije (ZDDS). Koristi od slednje bi v svoji denarnici, torej pri neto plači, imelo 570.000 zaposlenih. V gospodarstvu in v javnem sektorju.

 

Ta primerjava je jasen dokaz, da je sistem pogajanj in sistem delitve učinkov od gospodarske rasti v Sloveniji nepošten in sprevržen. Tudi diskriminatoren. To pa pomeni, da je takšen tudi socialni dialog. V takšnih razmerah je res, da so se celo predsednik vlade Miro Cerar, finančni minister Dušan Mramor in minister za javno upravo Boris Koprivnikar znašli v shizofreni situaciji. Predsednik vlade celo zagotovo resno misli, ko pravi, da je treba spremeniti egalitarno miselnost v državi. Misli seveda na prevladujočo egalitarno miselnost v družbi, dohodninsko lestvico in še kaj. Hkrati pa je ujet v sistemu, ki zagotavlja krivično delitev družbene dodane vrednosti, kar je povsem nasprotno egalitarizmu.

 

Ko gre za davčno obremenitev posameznikov, imamo egalitarizem. Ko gre za delitev učinkov gospodarske rasti med različne družbene skupine, imamo neoliberalizem, ki ga podpirajo – sindikati in dobršen del vlade. V takšnih razmerah so največji vladni borci za spremembe Miro Cerar, Dušan Mramor in Boris Koprivnikar. Nerodno pri tem je to, da prihajajo prav iz javnega sektorja. Ko težko objektivno pogledajo na realne razmere. To se vidi v pogajalskih izhodiščih vlade. Res je, da je pogajalsko izhodišče vlade pri pogajanjih o plačah v javnem sektorju posledica razmerja moči v koaliciji. Cerar, Mramor in Koprivnikar so skupaj z gospodarskim ministrom za ostale v vladi najbrž ultra reformisti. Zaviralci nujnih reform so drugi ministri v vladi, ne omenjeni. A ne glede na to obstaja sum, da tudi omenjeni trije prispevajo k boju proti nujnim reformam. Sum obstaja zaradi naslednjih dejstev:

 

- minister Koprivnikar je kljub vsemu navedenemu sindikatom med vrsticami dejal, da ne morejo pričakovati 380 milijonov evrov, da pa se bodo nekaj zmenili. Minister Mramor pa je gospodarstvenikom in s tem tudi vsem zaposlenim v gospodarstvu dejal, da bomo lahko razbremenili plače za 60 do 90 milijonov evrov, a le če jih bomo z drugimi davki našli. To dvoje skupaj ni korektno.

- minister Mramor je konec prejšnjega tedna dejal, da razvojna kapica politično ni uresničljiva. On torej bi, ampak koalicijski partnerji tega ne bi. Podobno je včeraj na vrhu podjetij v tuji lasti dejal Miro Cerar: "Politična volja je. Toda v koaliciji so partnerji različnih mnenj." Drži, to vsi vemo. Ampak nismo mi izbirali koalicijskih partnerjev. Volivci smo izbirali le stranke. Kot vemo, so bile tudi možne tudi drugačne koalicije. Vem, da je politično pogajanje v slovenski parlamentarni partitokraciji težko. Toda odgovornost za dejanja je na tistemu, ki sestavlja koalicijo. Iskreno povedano pa Miro Cerar, ki bi po mojem mnenju res kaj rad reformiral, nima niti enotne reforme podpore znotraj svoje stranke. Politična volja je in hkrati politične volje ni. To je shizofrena slovenska dialektika.

- podjetja v tuji lasti so včeraj izpostavila, da podjetja, ki se na trgu borijo za preživetje in boljše rezultate, nimajo nobenih težav zmanjšati stroške za en odstotek. Podjetja jih morajo letno zmanjševati tudi za 3 do 5 odstotkov. Zato je optimizacija javne porabe za 0,6 odstotka vrednosti javnih financ oziroma 100 milijonov evrov, kolikor bi potrebovali za uresničitev dela davčne reforme, kot jo predlagata GZS in ZDSS, prav gotovo dosegljiva. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar Erman se je z njimi strinjala, rekoč, da je optimizacija javnega sektorja eden izmed ključnih ukrepov za zmanjšanje javne porabe. A hkrati poudarila, da tega ni možno narediti naenkrat in da morajo pri tem sodelovati vsa ministrstva.

 

 

Dal bi roko za Cerarja, Mramorja in Vraničar Ermanovo, da bi res kaj reformirali. A kaj, ko jim težko verjamem, ker nam hkrati pravijo, da obstaja močna politična volja in da politična realnost v pomembnem delu vlade ni tako naklonjena reformam. Mar resnično mislijo, kar pravijo? Ali se tudi oni vsaj malce sprenevedajo?

 

Sploh ni pomembno. Čas namreč teče. Kmalu ga bo začelo zmanjkovati. Prej ali slej bodo volitve, ko bo treba nagovoriti tudi armado zaposlenih v gospodarstvu, ki že dolga leta zaman od države čakajo višje neto plače kot posledico resne, ne kozmetične davčne reforme. Prej ali slej bo prišla tudi kriza, ki nas bo bolela, ker z javno porabo ne ravnamo gospodarno.

 

Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka in predsednik Foruma tujih investitorjev v Sloveniji pri GZS (forum zahteva razvojno kapico, spremembo dohodninske lestvice in odpravo najvišjega dohodninskega razreda), je včeraj povedal bridko resnico: "Preveč let že razpravljamo o istih izzivih. V krizi morda res ni pravi čas zanje, toda zdaj je čas za akcijo, da Slovenijo naredimo bolj konkurenčno in privlačno. Potrebujemo program vlade z dolgoročnimi cilji. Če ne bomo izpeljali pravih ukrepov, prihodnost ne bo tako svetla, kot bi lahko bila in kot bi si jo želeli."

 

Državna sekretarka Mateja Vraničar Erman je razvojno kapico, ki jo gospodarstveniki postavljajo kot eno izmed prioritet, včeraj podprla, rekoč, da je čas, postaviti jo na mizo. A je dodala, da je ne moremo uvesti takoj, ker je temu treba prilagoditi sistem socialne varnosti. Vendar jo je mogoče uvesti v drugem ali tretjem koraku davčne reforme.

 

V redu, razumem. Če to drži, je vprašanje le eno: ali bo vlada dala na mizo vse stopnje postopne davčne reforme. Ni nujno, da vse uresničimo takoj. To je res nemogoče. Možno pa je vsebinsko pripraviti postopno davčno reformo za naslednje tri leta. Če bo tako, verjamem v iskrene namene. Če ne bo tako, pa bo tako kot pravi Vojmir Urlep.

 

Pdf: spomladansko poročilo Umar

 

 

Goran Novković je izvršni direktor GZS.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
21
10.08.2022 23:45
Zakaj je Donald Trump lahko ključ do rešitve vojne v Ukrajini? Ker je nekonvencionalni politik z mentaliteto trgovca in ker je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
18
05.08.2022 20:00
Februarja letos sem ob odločni in enotni reakciji Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino na tem mestu zapisal, da je ... Več.
Piše: Božo Cerar
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
14
04.08.2022 20:00
Oseba, o kateri nameravam napisati nekaj opazk, je bila rojena v družini, ki po vseh lastnostih sodi v t.i. novi razred , kakor ... Več.
Piše: Denis Poniž
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
10
03.08.2022 23:45
Strategi t.i. levice so že zdavnaj ugotovili, da jim ta nedorečenost okrog nevladnih organizacij in civilne družbe silno ... Več.
Piše: Miha Burger
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
16
02.08.2022 23:00
Vladni predlog kar štirih zakonskih sprememb na področju davkov, kar mediji ljubkovalno imenujejo davčna reforma, že na prvi ... Več.
Piše: Ivan Simič
Premierjeva čustva, neobdavčene denarne nagrade za gasilce in vsemogočni nevladniki
14
01.08.2022 22:00
Predsednik Golob, vseeno hvala za vaš trud. Uspeli ste opozoriti na potrebe gasilcev in to je dobro. Upam, da vam uspe ... Več.
Piše: Milan Krek
Evropska unija v svetu 21. stoletja bo morala spremeniti sistem odločanja, ali pa je čez desetletje ne bo več
7
24.07.2022 22:55
Povojno obdobje je svet upravljala skupina G7, v kateri so se znašle najrazvitejše države. V samo nekaj letih ali celo mesecih ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Genialni minister Loredan bi 18 mesecev delal stresni test zdravstva za pol milijarde evrov, največja slovenska občina pa je ponoči brez dežurnega zdravnika
15
24.07.2022 00:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je odločil in večkrat povedal celemu svetu, da bo v prvih 18. mesecih mandata s ... Več.
Piše: Milan Krek
Ne razumem ljudi, ki svoje življenje in svojo moč izkoriščajo za obtoževanje in uničevanje drugih
8
20.07.2022 20:00
Ne razumem posameznikov, ki jim visoke pozicije tako udarijo v glavo, da izgubijo razsodnost in namesto da bi svoje delo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Loredanov zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu ali kako bo Aleš Šabeder nadzoroval tri klonirane Šabedre
10
17.07.2022 22:45
Loredanov zakon prinaša tudi poseben urad, Urad za nadzor kakovosti in nabav v zdravstvu, ki naj bi med drugim nadziral ... Več.
Piše: Milan Krek
Duh stalinizma in rentgenska slika Ruske kapelice v globokem vesolju
26
16.07.2022 18:00
Levica, ki je trenutno na oblasti oziroma misli, da je, še vedno ni naredila domače naloge in preštudirala zgodovine zapletenih ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Stop za avtokracijo: "Važna je vsaka gesta, vsaka beseda, vsaka akcija, da se prepreči avtokracija kjerkoli v svetu!"
15
12.07.2022 22:00
Dobro in koristno bi bilo, če bi vsak državljan sveta, ki ima idejo, kako zmanjšati možnost nastanka avtokracije, to tudi ... Več.
Piše: Miha Burger
Novi generalni direktor NIJZ Branko Gabrovec si je dal zlakirati tla v pisarni, da bo lažje plesal
15
11.07.2022 22:41
Ko sem si želel 4. julija, preden sem predal posle, še zadnjič ogledati svojo pisarno na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ... Več.
Piše: Milan Krek
Obstaja veliko stvari, ki so pomembne v svobodni družbi. Izbira je ena izmed njih.
6
10.07.2022 22:00
O tem, kako pomembna je izbira, se po mojem mnenju premalo govori.Najbolj očitno je v ključni moči, ki jo imajo volivci pri ... Več.
Piše: Keith Miles
Urška Klakočar Zupančič je najšibkejši člen sedanje oblasti. Skrbi me zanjo.
27
06.07.2022 18:00
Janez Janša in njegovi verniki so bili neotesani, pa je narod raje dvignil pesti za Gibanje Svoboda. Robert Golob, predsednik ... Več.
Piše: Ana Jud
Pričevanje iz prve roke: Kako je bil Milan Krek prisiljen odstopiti kot generalni direktor NIJZ
26
04.07.2022 21:25
Seveda je moj odstop zoper vsa pravila vodenja, a tako pač je. Če se politika odloči, da moraš oditi, saj edino ona ve, kaj je ... Več.
Piše: Milan Krek
Prvih 100 dni vlade: "Ugrabljeni" premier, amaterski komunikatorji in naftna apokalipsa
12
28.06.2022 20:00
Ljudje bi lahko razumeli, da se zgodijo problemi z derivati, s sprejemanjem nepremišljenih predlogov zakonov in podobno, če jim ... Več.
Piše: Gregor Kos
Gospod premier, obljubili ste nam, da bomo živeli v svobodi in da nikogar ne boste maltretirali. Žal prvi tedni ne kažejo tega!
14
26.06.2022 21:35
Odstopil sem po imenovanju novega ministra za finance in to zaradi tega, ker imam svoj ponos in ne dovolim, da kdor koli ... Več.
Piše: Ivan Simič
Zdaj je jasno: Izvolili smo ljudi, ki ne sodijo v hram demokracije, ampak v kakšno zakotno špelunko ali zidanico
27
25.06.2022 21:48
Proslava ne more biti kronotop za razkazovanje nekega hudo poškodovanega ega, za zasebno poplesavanje in nasmihanje v slogu ... Več.
Piše: Denis Poniž
Deset neprijetnih vprašanj, ki bi si jih morala zastaviti slovenska desnica
35
23.06.2022 21:50
Če je celotna desna politična opcija odvisna le od ene osebe in v tridesetih letih ni bila sposobna proizvesti novega voditelja, ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Stari okostnjaki iz omar ljubljanske nadškofije se bojijo, da bi škof Saje začel čistiti cerkveno nesnago!
Uredništvo
Ogledov: 2.346
02/
Portret leve razvajenke: Ali sonce res vzhaja na vzhodu in zahaja na zahodu?
Denis Poniž
Ogledov: 2.498
03/
Uredniški komentar: Če bi bil Trump ameriški predsednik, Putin ne bi razmišljal o Ukrajini
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.467
04/
Enotnost Evropske unije in Zahoda glede Ukrajine ogrožajo pozivi k "miru za vsako ceno"
Božo Cerar
Ogledov: 1.539
05/
Pravoslavna verska vojna: Hudičev pakt med patriarhom Kirilom in predsednikom Putinom
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.145
06/
Protiamerikanizem in ruska propaganda v Grčiji
George X. Protopapas
Ogledov: 1.190
07/
Pro et contra: "Rusi bodo šli do konca, pa naj stane, kar hoče. Za ceno tretje svetovne vojne, če je treba."
Marko Golob
Ogledov: 3.690
08/
Panika je odveč, dvigovanje obrestnih mer ne bo prav dosti obremenilo slovenskega proračuna
Bine Kordež
Ogledov: 771
09/
Roko na srce, Slovenci nimajo pojma, kaj so nevladne organizacije in civilna družba
Miha Burger
Ogledov: 1.752
10/
Nepotrebno, škodljivo in populistično davčno maščevanje "bogatejšemu sloju"
Ivan Simič
Ogledov: 1.817