Po poročanju časnika Finance je naš minister za finance v Luxemburgu izjavil: "Višja bonitetna ocena za Slovenijo pomeni nižje tveganje države in s tem lažji dostop do finančnih trgov ter lažje zadolževanje. To je za Slovenijo izjemen dosežek in sem ga izjemno vesel." Se je ob teh stavkih komu zvrtelo? Poglejmo še enkrat. Finančni minister svobodne in demokratične države, članice EU, je v 21. stoletju izjemno vesel, ker se bo država lažje zadolževala... In minister je, mimogrede, profesor ekonomije...

Kdaj se zadolži državljan? Ko mu drugega ne preostane ali ko se loti dolgoročne investicije, zasebno (denimo nakup nepremičnine, avtomobila) ali poslovno (investicija v opremo, zagonski kapital, ipd.). Ne eno ne drugo ni prijetno, vendar včasih človek nima druge izbire. Kdaj se zadolži država? Največkrat takrat, kadar ne more več servisirati javnih financ. Kar pa je v Sloveniji po letu 2010 kronična bolezen.

Zadolževanje ima svojo ceno

Kakšna je razlika med zadolževanjem državljana in države? Državljan mora svoje dolgove odplačati sam. Državne pa bomo plačali davkoplačevalci in naši potomci. Ne minister Mramor, ki jih bo dodatno zadolžil, ne kdorkoli od ministrskih "strokovnjakov" pred njim. Ker v državi, v kateri nihče ni za nič odgovoren, celo če mu je krivda dokazana na sodišču, lahko minister Mramor (in vsi pred njim) mirno guncajo afne in izjavljajo pred kamerami kakršnekoli neumnosti. Pri tem je resnično zanimiva potrpežljivost in apatičnost Slovencev, ki to socrealisticno šarado prenašajo že vseh 25 let.

Pa poglejmo številke. Slovenija je že sedaj katastrofalno zadolžena – prek 30 milijard evrov dolga visi nad davkoplačevalci in njihovimi (tudi še nerojenimi) potomci. Nad vsakim torej okoli 15.000 evrov. Za dober avto nižjega srednjega razreda. Za golfa skoraj. Če dodamo še 60 milijard evrov, kolikor naj bi v 25 letih po ocenah nekaterih domačih in tujih strokovnjakov pokradli in počrpali na črne fonde v tujini, davčne oaze in zasebne račune v tujih bankah iz zdravstva, gradbeništva, šolstva in vseh ostalih panog in sfer, kjer se vrti javni denar, pridemo že do 90 milijard evrov denarja, ki ga ni več v Sloveniji. In ker se ga je vmes gotovo še kaj "izgubilo" ter za lažje računanje zaokrožimo vse skupaj na 100 milijard evrov. Na vsakega prebivalca je bilo torej na tak ali drugačen način v 25 letih samostojne Slovenije izgubljenih 50.000 evrov! To pa je že za soliden avto višjega razreda.

100 milijard minusa

Teh 100 milijard, ki jih ni več, je realno darilo ob 25. obletnici samostojne Slovenije. Bliža se dan, ko je 25. junija 1991 tedanji predsednik Milan Kučan izjavil tisto ponarodelo, češ "danes so dovoljene sanje, jutri bo nov dan". Vse razsežnosti te izjave dojemamo šele zadnja leta, ko se je tranzicijsko omrežje že toliko postaralo, da "old boysom" v stanju inkontinence uhajajo tudi informacije.

Skoraj istočasno kot smo slišali Mramorjevo nebulozo, je prišla ena podobna tudi iz ust Janeza Janše. Izjavil je, da bi Slovenija lahko bila danes druga Švica, če bi jo le vodila desnica. Kar je seveda čista neumnost. Nikjer ne bi bilo ne duha ne sluha o drugi Švici, samo isti denar bi šel na nekatere druge račne v tujini. In to mora Janeza Janšo hudo boleti. Morda bolj kot nizki udarci, ki jih prejema z levice že vsa ta leta. Ni res? Kaj pa je zares spremenil v času svojega premierskega mandata? Je s čim v resnici počistil? Je prekinil stare kriminalne združbe, ki z organiziranim plenjenjem javnega denarja vodijo Slovenijo v prepad?

Kako bi bilo, če bi bilo...

Si predstavljate, dragi bralci, kako drugače bi lahko bilo? Če bi politiki s svojimi izjavami mislili resno. Da delajo v dobro Slovenije. Če bi ne bili le v obleke in kravate oblečeni kriminalci, ki omogočajo Vidov ples, ki ga izvajajo resnični botri v ozadju. V tem primeru bi bila Slovenija lahko več kot druga Švica. Si predstavljate, da bi pred 20 leti vložili 10 milijard evrov v Apple, pred 15 leti 10 milijard v Google in pred 10 leti še dodatnih 10 milijard v Facebook? Porabili bi le tretjino od pokradenih (zadolženih) 100 milijard in ne bi imeli le glavnice, pač pa zaradi dividend verjetno nobenemu državljanu sploh ne bi bilo potrebno plačevati davkov. V tem primeru Slovenija ne bi bila ugrabljena, pokradena in moralno ter finančno obubožana država, pač pa ob svoji 25. obletnici najbolj napredna in davkov prosta država v Evropski uniji. Imela bi zares brezplačno javno šolstvo in zdravstvo, najvišje pokojnine in tehnološko najboljšo opremo. Finančni minister bi namesto na začetku citirane nebuloze lahko izjavil tole: "Slovenija je najbogatejša država v EU in ima presežke denarja, s katerimi bo finančno pomagala tistim državam, ki se niso uspele pravi čas rešiti primitivnih socrealističnih kulakov, ki so zadnjih 25 let rili po njih in jih uničevali."

Da bi lahko nekoč prišli do takega razmišljanja, se bodo morali najprej zbuditi volivci, ki bodo izvolili vizionarske ljudi. Predpogoj je ta, da bodo vizionarski ljudje, ki so v večini že pobegnili v tujino, prišli nazaj in sploh hoteli kandidirati. Da se bo to zgodilo, pa se bo morala v celoti spremeniti klima v državi. Država, v kateri se mediji vsak že 25 let ukvarjajo z Milanom Kučanom in Janezom Janso, pač ni normalna.

Sicer pa čestitke vsem državljanom za prihajajoči visoki državni jubilej. Uživajte!