Komentar

Italija ni več bipolarna, je vsaj tripolarna, v vzponu sta evroskepticizem in populizem

Kakšna so lokalna sporočila Rimu in Evropi, se sprašuje nekdanji veleposlanik v Italiji, ki je analiziral t.i. komunalne volitve konec minulega meseca pri naših zahodnih sosedih. V Ljubljani kot vedno spregledana Italija namreč prinaša nekatera sporočila ki jih po pretresih v združeni Evropi enostavno ne moremo spregledati.

12.07.2016 22:30
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   italija   volitve   trst   rim   matteo renzi   dipiazza   manjšina   evropa   evroskepticizem

Foto: Twitter

Kakšna so torej ključna sporočila nedavnih lokalnih volitev za italijansko nacionalno politiko, Evropo in Slovence v Furlaniji-julijski krajini? Vsekakor je prvo sporočilo nacionalni premik od sredine k populizmu in evroskepticizmu.

Drugi krog županskih volitev v Italiji je prinesel pomembna politična sporočila tudi za italijansko politiko na nacionalni ravni, predvsem premiera Mattea Renzija, saj so županske volitve potekale tudi v velikih, politično pomembnih italijanskih mestih, vključno z rimsko prestolnico. V volilno najbolj prestižnem Rimu in nekdanjem glavnem mestu Torinu sta prepričljivo in zgodovinsko zmagali kandidatki Gibanja 5 zvezdic. Renzijevi struji v Demokratski stranki (DS) je za las uspelo ubraniti le Milano in Bologno, v balotaži pa je izgubila kar 13 pomembnejših mest od 20. Politični trend nakazuje tudi pomembne zmage žensk, predvsem pa mladih v politiki.

 

Renzi, ki opravlja poleg funkcije predsednika vlade tudi nalogo glavnega tajnika stranke, sicer skuša minimizirati vpliv negativnih rezultatov administrativnih volitev na nacionalno politiko. A dejstvo je, da je to njegov prvi veliki poraz in v bistvu nezaupnica s strani volilnega telesa. To se očitno močno nagiba od "reformnega rencizma" k "populizmu" Gibanja 5 zvezdic. Kljub temu Matteo Renzi napoveduje, da ne bo odstopil niti kot premier niti kot generalni sekretar stranke, vsaj ne pred zanj najpomembnejšim političnim projektom - referendumom o ustavnih spremembah jeseni letos. Lokalno glasovanje naj ne bi bilo povezano z referendumskim, pravi. A vendar zna glas lokalnih volitev, glas očitnega nezadovoljstva s premierjevo osebno politiko in njegovimi reformami, zlasti delovnopravno, ter nezmožnostjo zagona znatnejše gospodarske rasti, pomembno vplivati prav glasovanje na ustavnem referendumu, ki v temelju spreminja italijanski politično-državni ustroj. Gre za najpomembnejši osebni projekt Renzija. V personificiranem sistemu liderstva, ki ga je sam oblikoval, bo zato šlo prav za njegovo osebno popularnost. Ob tem ne gre podcenjevati dejstva, da se bo notranje strankarska manjšinska pozicija Renziju, ki je bila z zahtevami po prenovi stranke, predvsem reformo karizmatične personifikacije stranke v eni osebi, že do sedaj živahna, po volilnem neuspehu še okrepila. Renzi jih zavrača in svojo politično kariero stavi vse na referendumu o ustavnih spremembah.

 

 

Levica je dobila alternativo

 

Dejstvo je, da sedaj protiutež Renzijevi levi sredini v Demokratski stranki predstavlja gibanje, ki ni niti stranka.  Alternativa levi sredini je postalo Gibanje 5 zvezdic in ne več desnosredinski Berlusconi z Naprej Italija skupaj s severnoligaškim Salvinijem. Italija ni več bipolarna, je vsaj tripolarna. Berlusconi, ki na naslednjih volitvah verjetno ne bo več nastopil, nima naslednika, ki bi oživil njegovo politično dediščino. Desnica je močno razdeljena in manj vplivna. Renzi se, kot so pokazali županski spopadi, tako politično veliko težje zoperstavlja populizmu Grillovega tipa (ki ga sicer kar veliko uporablja tudi sam na primer s kritikami Evropske unije), kot pa Berlusconijevi desni sredini v klasičnem bipolarnem sistemu. Ob neopaznem uspehu stare desne sredine in slabem uspehu leve sredine je na nacionalni ravni tako zaznati premik od sredinske politike k populizmu. To sporočilo nacionalni politiki, v kolikor se bo potrdilo tudi na nacionalnem referendumu o ustavnih spremembah, ni pomembno le za Italijo, temveč v teh turbolentnih časih tudi za Evropsko unijo.

 

Italija je velika, gospodarsko pomembna in vplivna članica EU. Politični premik od sredine k populizmu pomeni tudi politični premik italijanskega javnega mnenja in zunanje orientacije. Tradicionalno je bilo le to vedno proevropsko. V finančno-ekonomski krizi, ki je Italijo in predvsem njen srednji sloj močno prizadela, pa se je očitno zgodil premik od naklonjenosti Evropski uniji k oživitvi populističnega nacionalizma  in evroskepticizma. Italija je danes v splošnem evropskem trendu, ki se je odrazil tudi na lokalnih volitvah. Sedaj, po volilnem triumfu, bo zanimivo opazovati Grillovo Gibanje 5 zvezdic, ki je očitno na odločilni točki, ko se oblikujejo možnosti celo za njegov prevzem odgovornosti vladanja. Ali bo gibanje opustilo vztrajanje na anti-politiki in delovanju iz protesta? Kako bo to vplivalo na evropski projekt? Svetovni mediji bodo Italijo in gibanje še pozorneje obravnavali.

 

 

Nezaupnica deželnim reformam, obrat v desno

 

Hud poraz je Demokratska stranka doživela tudi v Furlaniji-julijski krajini, še posebej v Trstu, kjer je Slovencem zelo naklonjeni župan Cosollini, katerega so javno podprle tudi institucije slovenske manjšine, podlegel povratniku Dipiazzi z desne sredine. Leva sredina je poražena tudi v pomembnem Pordenonu.

 

V veliki meri volitve v FJK izkazujejo tudi nezaupnico deželni politiki predsednice Deborah Serrachiani, ki istočasno opravlja tudi funkcijo namestnice generalnega sekretarja DS v Rimu. Njene reforme – zlasti ukinitev pokrajin v deželi in reformiranje funkcionalnega delovanja občin, ki lahko vplivajo tudi na življenje Slovencev v FJK -  očitno v glasovanju prebivalcev FJK niso dobile podpore. Prav tako je očitno, da ideje Demokratske stranke o oblikovanju tržaške metropolitanske občine, ki je dobila tudi zakonsko podlago, tržaških volivcev niso prepričale. Priporočljivo bi bilo, ko bi DS in predsednica dežele FJK ponovno ovrednotili težave in pripombe lokalnih entitet in tudi slovenske skupnosti pri uveljavljanju reform lokalne uprave. Volilni neuspeh DS v FJK pa bi lahko odprl tudi vprašanje volilne teže slovenskih glasov, kar zna vplivati na določanje kandidatnih oziroma preferenčnih list za volitve deželnih predstavnikov na  strankarskih listah v rimske predstavniške institucije.

 

Po osebnih izkušnjah z nekdanjim županom Dipiazzo, ko sem bil še slovenski veleposlanik v Rimu, ne bi mogel reči, da je bila ali da bo njegova politika antislovenska. Osebno je bil korekten do Slovencev, imel pa je težavno koalicijo in tudi ta bo pomembna po volitvah. Dipiazza je predvsem tehnokrat in manager. Jasno, ni bilo velikega entuziazma, kot ga je Slovencem izkazal Cosollini, a bil je odnos do soobčanov. Seveda je odvisno, koga bo po volilni zmagi Dipiazza imenoval v deželni odbor oziroma deželno vlado, morebiti tudi svoje podpornike iz vrst nekdanjih antislovenskih struj. A ne gre prezreti dejstva, da so v volilni kampanji prevladovale mestne razvojne teme starega pristaniškega jedra, gospodarska situacija in reforme tržaških gospodarskih gigantov ter občutljiva imigrantsko-begunske problematika. Slovenska manjšina ni bila del volilnih soočenj in kampanje in to navdaja tudi tržaško postvolilno situacijo z zmernim optimizmom.

 

V prihodnjem delovanju župana Dipiazze, kljub morebiti manjši naklonjenosti v primerjavi z levosredinskim županom Cosollinijem, ni pričakovati njegovega osebno negativnega odnosa do slovenske narodne skupnosti. Upajmo, da bo župan strpnosti, ne nestrpnosti in da Slovenci ne bi postali del iger med občinsko in deželno politično različno obarvano oblastjo. Želim si tudi normalnega sodelovanja slovenske manjšine z novimi mestnimi upravitelji. Kar velja tudi za obmejno sodelovanje Trsta s Slovenijo. Dipazza ima managerski profil. Pogled bi moral usmeriti v prihodnost.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
12
25.01.2023 20:00
Mediji so eden pomembnejših segmentov vsake avtokracije. Večina medijev tako v državni kot v privatni lasti je oblasti ... Več.
Piše: Andraž Šest
7352 žalitev
12
24.01.2023 20:25
7352 evrov je znesek, ki naj bi ga predsednica Državnega zbora po uradnih podatkih zapravila na račun davkoplačevalcev za njen ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
16
23.01.2023 22:15
V vladne sobane se je naselil strah. Bojijo se sindroma Šarec, ko so mu koalicijski partnerji kljub opozorilom toliko časa ... Več.
Piše: Milan Krek
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
24
22.01.2023 20:00
Lepota novega leta je v tem, da se ponovno obrne list. Četudi je življenje zvezna stvar, konec decembra vseeno potegnemo črto ... Več.
Piše: Anže Logar
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
18
21.01.2023 22:40
Odločitev vlade, da sledi predlogu ministrice za kulturo in združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
23
20.01.2023 19:30
Kot že dvakrat v dobrih sto letih je Nemčija ponovno destruktivna sila Evrope. Nekoč so nemški tanki uničevali evropsko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Opravičilo s kladivom
27
17.01.2023 20:00
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je naredil napako v odločilnem trenutku. Nemudoma, pred vsemi televizijskimi kamerami ... Več.
Piše: Milan Krek
Uredniški komentar: Minister za finance kot blagajnik
14
16.01.2023 20:32
V normalni državi je minister za finance steber stabilnosti, kreator jedrne politike vlade. Pogosto celo bolj pomemben kot ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Politična satira: Kako so Nataša, Urška in Robert vrnili ugled najvišjim državnim funkcijam
10
13.01.2023 23:00
Prejeli smo magnetogram sestanka predsednice republike, predsednika vlade in predsednice državnega zbora o vrnitvi načetega ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Nova svetovna ekonomija: Ko bomo sprejeli realnost večpolarnega sveta, bomo lahko rešili probleme, ki so se nam izmikali
23
12.01.2023 20:00
To novo serijo kolumn odpiram v novem letu in novem začetku za Brazilijo z inavguracijo predsednika Lule da Silve. Njegovi ... Več.
Piše: Jeffrey Sachs
Kitajsko leto zajca: Kaj nas letos najverjetneje čaka v mednarodni politiki
12
11.01.2023 20:30
Novo leto močno spominja na svoje tri brate, 2020, 2021 in 2022. Zapletena družina. Videti je, kot da se zgodovina ponavlja. ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Država kot Radio GA GA
21
10.01.2023 19:43
Zadnje čase se novice mainstream medijev berejo kot satirični portali. Ustvarjalci slednjih pa imajo vedno lažje delo, saj se ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Minister za katastrofe v zdravstvu prikriva, da je brez osebnega zdravnika v resnici skoraj 190.000 ljudi!
36
08.01.2023 19:00
Izredne razmere v zdravstvu, ki jih minister za zdravje patološko zanika, vnašajo hudo diskriminacijo, neenakost med državljane. ... Več.
Piše: Milan Krek
Fenomen Lažgoše: Razvpita proslava, ki skruni vojno grobišče in tepta spoštovanje do umrlih
40
07.01.2023 00:50
Politične norije na grobu v Dražgošah povedo, da jim groba sploh ni mar. Kljub večkratnim opozorilom se požvižgajo na 8. člen ... Več.
Piše: Jože Dežman
Vse kočije Urške Klakočar Zupančič
23
05.01.2023 23:25
Natanko na prvi dan novega leta je predsednica Državnega zbora poskrbela za pravi skandal: na tradicionalni novoletni koncert ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O spodobnosti, patru Rupniku in Prešernovi nagradi
15
03.01.2023 20:00
Poudarjeno govorjenje o svobodi, ki označuje sleherni totalizirajoči ideološki diskurz, je pač znak, da sta tako svoboda kot ... Več.
Piše: Marjan Frankovič
Med socializmom in kapitalizmom: Joc Pečečnik odgovarja Urški Klakočar Zupančič
23
02.01.2023 21:30
Potem ko je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v novoletnem intervjuju za spletni portal Siol okrcala Joca ... Več.
Piše: Joc Pečečnik
Učne ure televizijske napovedovalke Nataše
22
02.01.2023 00:00
Od novoizvoljene predsednice imamo pravico pričakovati, da se bo obnašala, kot se predsednica republike mora obnašati. Da se bo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Slovenija, Evropa in svet v 2023: Odpornost, vzdržljivost in strateška daljnovidnost
11
01.01.2023 00:00
Paradoksalno in na presenečenje mnogih je prav agresija Rusije na Ukrajino pokazala enotnost, načelnost in trdnost EU. Tako ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Janez Zemljarič (1928-2022)
17
30.12.2022 23:40
Ljubljanske Murgle so, povedano brez kakršnega koli cinizma, izgubile še enega prebivalca. Na svoj 94. rojstni dan je umrl Janez ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Gostujoče pero: Januar je pač tak mesec
Anže Logar
Ogledov: 2.435
02/
Kot v češki risanki A je to!: Zdravstvena reforma premierja Goloba in ministra Loredana
Milan Krek
Ogledov: 1.644
03/
7352 žalitev
Tilen Majnardi
Ogledov: 1.593
04/
Tanki za Ukrajino: Dolgoletno nemško paktiranje s Putinom bo Evropo še drago stalo
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.798
05/
Damnatio memoriae ali koga moti muzej, posvečen slovenski osamosvojitvi
Igor Bavčar
Ogledov: 1.780
06/
Odgovor na vprašanje, kdo najbolj ogroža Rusijo, je enostaven: Rusija.
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.400
07/
Od kje cena 300 evrov za megavatno uro električne energije
Bine Kordež
Ogledov: 1.569
08/
Avtokracija je navzven videti res trdna, a je navznoter v resnici izjemno šibka
Andraž Šest
Ogledov: 1.066
09/
Opravičilo s kladivom
Milan Krek
Ogledov: 2.361
10/
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 2.427