Razkrivamo

Libija je tleči konflikt in odskočna deska terorja Islamske države v Severni Afriki

Naš nekdanji veleposlanik v Libiji ekskluzivno za Portal PLUS razkriva kaos v Libiji po strmoglavljenju Gadafija. Del države že obvladuje Islamska država, ki v primeru poraza v Siriji in Iraku načrtuje selitev v Libijo in širitev po Severni Afriki. Ker so libijske obale le nekaj sto kilometrov od južne meje Evropske unije, se po zaprtju Balkanske migrantske poti v tem delu Sredozemlja obeta še hujši migrantsko-begunski val, saj v Afriki na pot v obljubljeno Evropo čaka več milijonov ljudi.

25.07.2016 21:01
Piše: Iztok Mirošič
Ključne besede:   Libija   Islamska država   DAESH   Evropska unija   Sredozemlje   NATO   Afrika

Libija kot "failed state" postaja novo islamistično žarišče, ki neposredno ogroža Evropsko unijo. Islamisti že nadzirajo obalo, ki leži 600 kilometrov južno od italijanske zunanje schengenske meje in na kateri čaka milijon Afričanov na pot v Evropo. Afrika bo morala postati prioriteta Unije, medtem ko je danes ključna Libija.

Marca 2013 sem kot prvi slovenski veleposlanik po strmoglavljenju Gadafija predal predsedniku Splošnega nacionalnega kongresa poverilna pisma. Tripoli je, za razliko od vojno-kaotičnega Bengazija, ki sem ga s slovensko humanitarno pomočjo obiskal med spopadi za "libijsko revolucijo", navzven deloval presenetljivo mirno in celo urejeno. V hotelih, kjer so prebivali pretežno tuji politiki, uradniki in poslovneži, je vladal varljiv optimizem postrevolucionarne prihodnosti po vzoru uveljavljenih evropskih demokracij, pa čeprav libijska družba po padcu diktatorja temeljev za tako gradnjo ni premogla. Spomnil sem se, kako težka in težavna je družbena demokratična tranzicija že v naših evropskih postsocialističnih deželah, kaj šele da bi arabska družba brez državnih temeljev ponotranjila naše demokratične ideale.

 

Odvrgel sem poslovna oblačila, se preoblekel v turista in kljub opozorilom odšel na sprehod po mestu. Realnost, ki sem jo videl, je bila drugačna od tiste v hotelih, med varnostniki, blindiranimi avtomobili in neprebojnimi stekli, s katerimi so se pred resničnostjo izolirali evropskimi diplomati. Na sestanku veleposlanikov Evropske unije sem opozoril, da Libija, država brez državne strukture, v nasprotju s splošnim prepričanjem zaradi odsotnosti resnega razorožitvenega programa, drvi v kaos. Kolegov to ni pretirano skrbelo. Bolj od neljubih dejstev sta jih zanimala proračun neobstoječe libijske oblasti, ki bi služil tudi za projekte njihovih multinacionalk, in naftni denarni tokovi. Kako so se motili. Realnost jih je demantirala. Svoje diplomatske misije niso opravili in zato je danes, samo šesto kilometrov od južnih italijanskih obal Evropske unije, Islamska država (IS, DAESH) kljub drugačnim napovedim v mestu Sirte, na sredi med Tripolijem in Bengazijem, vzpostavila močno oporišče, ki naj bi z zajetjem naftnih zmogljivosti služilo kot odskočna deska za njeno širjenje v Severni Afriki. Sirte postaja ob iraškem Mosulu in sirski Raki del širšega transnacionalnega projekta kreiranja nevarnih džihadističnih urbanih oporišč IS. Januarski napadi na naftne vire in pristanišča s kopnega in morja, ki predstavljajo življenjski vir dveh glavnih nasprotujočih si sil v libijskem državljanskem spopadu – islamističnega Splošnega nacionalnega kongresa v Tripoliju in leta 2014 izvoljenega in mednarodno priznanega Predstavniškega doma v izgnanstvu v Tobruku –, predstavljajo novo fazo strategije IS, s katero se je preusmerila od lokalnih ozemeljskih operacij k širšim regionalnim ambicijam. Cilj je jasen: spodkopati kakršnekoli možnosti za vzpostavitev enotne in delujoče libijske vlade, ki jo bremeni še enormni problem migrantov v Evropo z libijskih obal.

 

 

Požar na pragu Evrope

 

Motnje v proizvodnji nafte (znižanje dnevne proizvodnje z 1.6 milijona sodčkov leta 2010 na 370.000 danes!) imajo pomembnem vpliv na libijsko državno stabilnost ter proces formiranja in uveljavljanja enotne libijske vlade pod okriljem OZN. Pomenijo resen vojaški in taktični uspeh IS in hitrejšo operativno rast IS od predvidevanj. Za Zahod pa širjenje vpliva IS v Libiji pomeni resno zaskrbljenost nad njeno morebitno ekspanzijo v Severni Afriki, zlasti v problematičnih državah, kot so Mali in Niger, pa tudi v Tuniziji s problemi ekstremizma ali Alžiriji z velikanskim primanjkljajem državnih prihodkov zaradi padca cen nafte in verjetnim procesom politične tranzicije. Islamska država iz Libije lahko zaneti pravi "požar" v Severni Afriki, katerega vročina lahko precej hitro dvigne temperaturo tudi v Evropi. Spopadi med dvema glavnima političnima silama v Libiji so namreč ustvarili varnostni vakuum in možnosti za razraščanje IS, ki ni bila predvidena. V strateškem interesu Evropske unije je, da prepreči pozicioniranje in utrditev IS v Libiji.

 

 

 Časnik Independent je objavil zemljevid Libije pod nadzorom Islamske države.

 

Islamska država v Libiji nima enako globokih korenin kot v Iraku in Siriji, saj sektaška delitev med sunitskimi in šiitskimi muslimani ne obstaja. Rast IS je tako produkt lokalnih frakcij milic, ki so džihadistični "brend" izkoriščale za podporo v državljanski vojni, pa tudi natančnega načrtovanja in strategije vodstva IS iz Sirije in Iraka v letu 2014, da v Libiji osnuje žariščno točko bodočega kalifata. V ta namen je IS iz Sirije poslala tristo izurjenih in finančno podprtih libijskih borcev, pod vodstvom vrhovnega komandanta Abu Nabil al-Anbari-an Iraqija, da vzpostavijo začetno libijsko bazo. V mestu Sirte, kjer je bil Gadafi leta 2011 ubit, je skupino podprl klan Gaddafa, ki mu je pripadal tudi nekdanji diktator. Danes naj bi IS poveljevala že 6.500 borcem v Libiji, ki z napadanjem šibkih točk širijo kontrolo nad teritorijem in morjem. Potencial za rast operativnih zmogljivosti je velik, saj ni omejitev pri dostopu do orožja in rekrutaciji borcev, zlasti radikaliziranih mladih v Severni Afriki. Varnostne strukture libijske države so namreč zelo šibke.

 

 

Abu Nabil al-Anbari-an Iraqi

 

 

IS tako v Libiji opravlja pripravljalna dela za vzpostavitev svojega novega operativnega centra v primeru, da bi Raka v Siriji in Mosul v Iraku, kjer se ozemlje IS radikalno krči, padla. Vojaške operacije in letalski napadi koalicije proti IS se namreč krepijo. Samo v preteklem letu je Islamska država (tam) izgubila petino ozemlja. Med borci IS na Bližnjem Vzhodu tako Libija postaja vse bolj obljubljena dežela in alternativna "domovina", v katero naj bi vodile vse poti. Libijska fronta je namreč izjemno obširna, ima nahajališča nafte, salafistični džihadizem in kaos. Idealne razmere za rast IS. DAESH ima v Libiji več opcij delovanja: stopnjevati napad na najmočnejše libijske vojaške skupine in naftna polja ter tako poglabljati konflikt in nasilje, povečati napade na politične cilje z uboji politikov, ali operacionalizirati najnevarnejši scenarij – regionalizirati konflikt z destabilizacijo Tunizije ali celo Alžirije.

 

Še huje je, da v Libiji trenutno skoraj ni resne organizirane sile pod enotno komando, razen ad hoc organiziranih milic iz Misrate v boju proti Islamski državi v Sirtu ob takorekoč neobstoječi državni vojski, ki bi se na terenu spustila v boj za zatrtje DAESH. Zahodne države ne predvidevajo resne vojaške intervencije. Zahod se po štirih letih kaosa, ko ni imel nikakršnega načrta za postgadafijevsko Libijo, tolaži, da stanje ni še slabše, kot je. ZDA primarno odgovornost za Libijo vidijo v Evropi, zlasti Franciji in Združenem kraljestvu, ki sta soodgovorni za nastali kaos. V libijskem vakuumu oblasti Islamska država nezadržno raste. Zato je Zahod močno podprl aktivnosti provladnih sil, da ponovno zavzamejo mesto Sirte in ga osvobodijo okupacije Islamske države. Upajmo, da je s tem vsaj začasno ustavljena rast te nevarne grožnje Evropi v Libiji, ki s svojimi kaotičnimi razmerami in brez efektivne oblasti predstavlja za Evropo velik varnostni problem.

 

 

Libijska pomorska avtocesta v Evropo

 

Po zaustavitvi prihoda beguncev in migrantov iz Bližnjega Vzhoda po t.i. balkanski poti v Evropo, s poletjem ponovno v ospredje prihaja osrednja, tj. Mediteranska pot z migrantskim epicentrom v politično in varnostno kaotični Libiji. Lahko Evropska unija Italijo, ponovno soočeno z velikim, permanentnim in množičnim, v bistvu vseevropskim problemom ilegalne afriške imigracije, ponovno prepusti v skladu z Dublinsko konvencijo samo sebi, ali naj se angažira kot v primeru Grčije? Kajti Lampedusa ni le italijanski, pač pa tudi evropski "migrantski hub". Pot na ta otoček je bila kljub evropski pomorski operaciji Sophia tudi v letu 2015 najbolj smrtonosna pot za migrante v Evropo. Iz Libije naj bi letos v Italijo prečkalo Sredozemsko morje novih rekordnih 270.000 prebežnikov (ob že 100.000 prisotnih na Apeninskem škornju).

 

Koliko Afričanov bo letos iz libijske obale krenilo na pot v Evropo Koromandijo?

 

 

Italijanski notranji minister Alfano je že predlagal, da bi EU lahko podoben dogovor o zajezitvi in sprejemu migrantov, kot ga je sklenila s Turčijo, ponovila tudi z Libijo. Nizozemsko predsedstvo EU ga je takoj zavrnilo: Libija je drugačna od Turčije, je argumentiralo. In verjetno imelo prav. Turčija je članica NATO, v Libiji trenutno ni konsolidirane politične oblasti in avtoritete. Stabilizacijski proces bi lahko trajal leta, če bo vlada Serraja z mednarodno podpro prevzela kontrolo nad teritorijem in obnovila delovanje in varnost države, v katero bi lahko Evropa vračala migrante. Sporazum, podoben tistemu med EU in Turčijo, bi Evropa v primeru pozitivnega razvoja dogodkov lahko z Libijo sklenila šele čez več let. Libija torej ni varna država, v katero bi lahko vračali ilegalne migrante. Množična vračanja bi kršila mednarodno humanitarno pravo. Tudi begunci na turško–balkanski ruti na begu pred državljansko vojno v Siriji in konflikti v Afganistanu in Iraku niso podobni migrantom, ki potujejo prek Libije; to so v glavnem ekonomski migranti iz EritrejeNigerijeSomalijeSudana in Gambije, ki nimajo pravice do azila v Evropi. Ilegalno prevažanje migrantov v Evropo je že postalo velik posel tihotapcev človeških duš. Trgovina z ljudmi je poslovni model, ki je bil v letu 2015 vreden od štiri do pet milijard evrov. Ta denar se reinvestira tudi v podporo terorizmu.

 

Mnoge afriške države so opazovale plačilno dogovarjanje na račun migrantov. Niger je 3. maja tako od EU zahteval 1.1 milijarde evrov, da zaustavi migrante na poti v Libijo in Sredozemlje. Kenijska vlada je v začetku maja najavila načrt za zaprtje največjega begunskega taborišča na svetu Dadaab in kot zgled za prisilno vrnitev 600.000 somalijskih beguncev v Somalijo navedla evropski model zavračanja Sirijcev. Ukinila je tudi vladni urad za begunce. Kenijci ne morejo več sami nositi bremen vse šibkejše odgovornosti mednarodne skupnosti do beguncev in nezadostnih finančnih virov, ki se preusmerjajo na severno hemisfero, je utemeljila vlada Kenije. To ni skrb za begunce, pač pa je cinična zahteva za odkupnino, ki naj jo plača razviti Zahod. Somalijski begunci so pogosto le zastor za nečedne posle kenijske vojske v Somaliji, ki jih Zahod v strahu pred begunsko poplavo rad spregleda. Begunci so tako le pogajalski drobiž vlade za posebne usluge iz tujine, zlasti finančne. Da bi se odkupila od mednarodnih obveznosti, je po mnenju humanitarcev ravno EU pričela nevarno "trgovino" z begunci. S tem je svet pomaknila v stanje, v katerem pravice beguncev niso določene z mednarodnim pravom in pogodbami, temveč z dolarji in evri.

 

 

Migracije milijonov iz Afrike nas šele čakajo

 

Članice EU danes posvečajo novo pozornost in velik pomen migracijskim potem iz Severne Afrike, zlasti Libije. V veliki meri, ker se begunski pritisk ponovno stopnjuje, velja zaskrbljenost predvsem zaradi možnosti novih terorističnih napadov na ozemlju Uniji. Migracije na osrednji mediteranski poti vrednotijo kot visoko varnostno tveganje možnih terorističnih dejanj.

 

Samo v Libiji naj bi na odhod v Evropo čakalo do milijon migrantov.

 

Dublinska konvencija v primeru množičnih migracij očitno ne deluje. Jasno postaja, da množične migracije ne morejo biti le odgovornost prve države vstopa migrantov, temveč se lahko z njimi spopade le s skupno in celovito akcijo celotna Evropska unija. Avstrijski zunanji minister Kurz je predlagal ustanovite migrantskih centrov v Afriki, madžarski premier Orban pa migrantska taborišča v "okupirani" Libiji s strani evropske vojske, kar bi lahko bilo pravno vprašljivo. Italijanski premier Renzi je med prvimi podal predlog za pripravo celovitega "migrantskega pakta". Ta bi poleg reševanja neposrednih težav migrantskega toka v Evropo skušal odpraviti vzroke migracij že v samih državah izvora v Podsaharski Afriki z investicijami za izboljšanje varnosti in ekonomskega razvoja. Evropska komisija je storila prve korake k reviziji dublinske ureditve s predlogom krepitve kontrole zunanjih meja EU z oblikovanjem evropske obalne straže s pomočjo agencije Frontex, obveznimi migrantskimi kvotami za države članice in centralizacijo azilne politike. Ti predlogi so povzročili novo razklanost v Uniji. Italija je za financiranje migrantskega pakta, ki bi jo razbremenil, predlagala uveljavitev skupnih evropskih migracijskih obveznic (EU migration bonds ali celo skupnih EU-Africa bonds), čemur se je močno uprla Nemčija, tudi zaradi vzpona desne Alternative za Nemčijo, ki finančne možnosti za upravljanje migracij vidi predvsem v prerazporeditvah že obstoječih evropskih finančnih sredstev in mehanizmov.

 

Evropska komisija naj bi na osnovi italijanskega predloga za "migrantski pakt" pripravljala nov predlog za alokacijo šestdeset milijard evrov javnega in predvsem zasebnega denarja za investicije v afriške države izvora, ki bi v zameno zaustavile migracije v Evropo. Denar naj bi se povezal z evropskimi fondi za krepitev kontrol meja in hitrejše vračanje ilegalnih migrantov. Evropski zagonski denar v višini 4,5 milijarde evrov, ki naj bi izviral predvsem iz neporabljenih EU strukturnih fondov iz evropskega proračuna 2007-2013, naj bi po vzoru Junckerjevega investicijskega načrta za Evropo služil za zbiranje privatnih sredstev za EU migracijski fond. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Mogherini in prvi podpredsednik Evropske komisije Timmermans sta načrt že predstavila.

 

 

Boj proti terorizmu in stabilizacija Libije

 

Da odgovornost za sodobne množične begunske tokove, ki potekajo preko kaotične Libije, ni le evropska temveč globalna, so se v sklepni izjavi strinjali tudi voditelji sedmih industrijsko najmočnejših držav na zasedanju G7 v Tokiju. Evropi in vladi el-Seradža v Libiji je potrebno pomagati, so sklenili. Kljub temu pa je velika verjetnost, da bo primarna skrb za močne migracijske tokove v Evropo ostala predvsem primarna skrb Evrope. Glede poziva za uresničevanje preselitvenih begunskih shem na globalni ravni lahko ugotovimo veliko težavo, saj preselitvene sheme v pomembnejšem okviru še ni uspelo uveljaviti niti sami Uniji, prav tako so najavljana evropsko-afriška partnerstva po vstajah arabske pomladi v mediteranskem sosedstvu ostala na retorični ravni. Zavezniki očitno niso imeli prav nobenega načrta za ureditev razmer v Libiji po padcu Gadafija, kar je kot največjo napako priznal tudi predsednik Združenih držav in kritiziral pasivne Evropejce, zlasti Veliko Britanijo in Francijo, pri libijski stabilizaciji. Malo je bilo narejenega za odprtje trgov EU za države severne Afrike, zlasti Tunizije. Po padcu Gadafija je Evropa popolnoma zanemarila razmere v Libiji, IMF je celo opozoril, da se bo ekonomska rast v državah Podsaharske Afrike v letu 2016 znižala na 3 odstotke. Trajne rešitve migrantske krize ne bo brez okrepljenih vezi EU z Afriko.

 

 

Islamistična skupina Boko Haram, strah in trepet Nigerije, se širi proti severu Afrike.

 

 

Obe begunsko–migrantski poti v Evropo, se pravi turško-balkanska in libijska, sta posledici in ne vzroka problema. Na vzhodni strani je simptom sirska kriza in grožnja IS, na južnem mediteranskem delu pa ekonomska nerazvitost, afriška rast populacije, brezvladje in brezpravje z nasiljem milic ter širjenje IS v Libiji. Islamska država na libijski obali pomeni varnostno grožnjo tako Evropi kot sosednjim državam, na primer Tuniziji. Če Libija ostane "propadla država" grozi nevarnost, da bi teroristična skupina Boko Haram združila moči z IS v Libiji in s tem ogrozila celotno Severno Afriko, posledično pa tudi Evropo. Vojaško je potrebno podpreti poenotenje libijskih milic v libijsko vojsko za boj proti IS, saj si je pošiljanje evropskih vojakov na libijsko kopno v trenutnih razmeram nemogoče predstavljati. Združevanje milic bo precej zahteven proces, katerega konca ni mogoče predvideti. Ob okrepljeni EU operaciji Sophia bi bilo potrebno še razširiti Natovo egejsko operacijo Active Endavour za preprečevanje tihotapstva, trgovine z ljudmi in terorizma tudi na zahodni del Mediterana.

 

Migracije so globalni, četudi danes primarno evropski problem. Unija mora zato kot skupnost in celota prevzeti odgovornost za ustrezno migracijsko upravljanje. Na vseh vstopnih poteh. S kombinacijo političnih, razvojnih, diplomatskih, pravosodnih in vojaških ukrepov ter zavarovanjem svojih zunanjih meja, skupno imigrantsko in azilno politiko, ki bi preprečili izsiljevanje partnerjev pri upravljanju z migracijami v Evropo, infiltracijo terorizma in posledično dvig političnega populizma in ekstremizma v Evropi. Evropska unija se bo morala z migracijami in Afriko s strmo rastjo prebivalstva začeti ukvarjati načrtno, dolgoročno ter politično strateško in ne kratkoročno ali ad hoc krizno.

 

V Afriki se bo do leta 2050 prebivalstvo podvojilo in bo števo več kot 2,5 milijarde ljudi. S stotisočimi migranti iz črne celine bo morala imeti EU koherenten načrt humanega upravljanja z begunci in migranti, sicer bo prizadeta njena kredibilnost kot modela demokracije in človekovih pravic, trpela bo tudi globalna moč.

 

Afrika je prioriteta Evrope. Danes pa je ključna Libija.

 

 

Iztok Mirošič je veleposlanik in nekdanji veleposlanik v Združenem kraljestvu, Italiji, Libiji in Tuniziji.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
10
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Islamizacije, celo afrikanizacije Evrope ne more rešiti resor za "zaščito evropskega načina življenja"
17
29.10.2019 23:15
Namera nove predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da ustanovi poseben resor za zaščito evropskega načina ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kaj globoka država sporoča Marjanu Šarcu? Da se mu, če ne bo sodeloval, počasi izteka rok trajanja?!
35
28.10.2019 23:15
Vikend intervjuja premierja Šarca za popularno komercialno in nacionalno televizijo sta morda začetek njegovega konca, v vsakem ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 3,686
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,288
03/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,179
04/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,812
05/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,509
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,050
07/
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
Shane Quinn
Ogledov: 1,046
08/
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
Bine Kordež
Ogledov: 1,180
09/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,277
10/
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 2,302