Komentar

Primer Zemljarič: Voditelj državnega pohoda v slepo ulico ne more nikomur svetovati

V polemično razpravo o "liku in delu" Janeza Zemljariča, ki jo na Portalu PLUS poskušamo vsebinsko in argumentirano voditi, se vključuje še Dimitrij Rupel. Profesor Rupel je v času, ko je takratni tovariš Zemljarič opravljal najvišje politične funkcije v Socialistični republiki Sloveniji, režim opazoval z druge strani, in sicer kot pisatelj, meščanski intelektualec in kasnejši disident.

21.09.2016 19:45
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Janez Zemljarič   Miro Cerar   Anton Vratuša   Bojan Štih   Stane Kavčič

Zemljarič je bil voditelj državnega pohoda v slepo ulico, zato bi mu vsak razumen človek odrekel pristojnost za svetovanje ministrom ali predsednikom katerekoli in še posebej slovenske vlade.

Od vseh - bolj ali manj banalnih - vznesenosti Marka Goloba v zvezi z likom in delom Janeza Zemljariča me je najbolj pretresel naslednji stavek: "Kaj mislite, da se Cerar kot čisti novinec v politiki in vodenju nasploh iz izkušnje Janeza Zemljariča res ne bi mogel ničesar naučiti?" V tem vprašanju se namreč skrivajo tako rekoč vse zablode slovenskega življenja po drugi svetovni vojni, žal tudi večjega dela najnovejše zgodovine po koncu hladne vojne. Privrženci vrlin Janeza Zemljariča (med katerimi so nekatere najbrž nesporne) namreč pozabljajo, da vojvode in vojščaki hladne vojne "gnijo po poljih v bojih pokončani" in da si, kdor ni povsem ob pamet, ne more želeti ponavljanja tistih bojev. Edina izkušnja in edini nauk, ki bi ju moral upoštevati Miro Cerar, je varnostna razdalja od vsega, kar je povezano s komunističnimi voditelji in njihovimi boji.

 

Janez Zemljarič seveda ni bil predsednik slovenske vlade, ampak policijski, udbovski in partijski funkcionar, ki so ga postavili na položaj predsednika izvršnega sveta (IS), torej telesa, ki je poslušno izvrševalo komande centralne in lokalne komunistične partije. Takšno dogajanje je v poročilu o sestanku slovenskega partijskega vodstva 16. junija 1980 (na katerem je France Popit prostodušno priznal, da lahko partija zamenja predsednika IS, kadar hoče) vestno zabeležila večerna in po opozorilu Jaku Koprivcu izbrisala jutranja izdaja režimskega glasila Delo. Takrat so odstavili Antona Vratušo in postavili Janeza Zemljariča.

 

Zvezdno obdobje Janeza Zemljariča se je začelo po koncu reformistične oz. t.i. liberalne politike Staneta Kavčiča. Voditelj, ki je postavil Zemljariča za predsednika izvršnega sveta leta 1980, je bil tisti voditelj, ki je odstavil - že davno pred Vratušo - Staneta Kavčiča; Kavčič pa je bil tisti predsednik izvršnega sveta, ki si je prizadeval, da bi izvršni svet postal vlada. Po odstavitvi Kavčiča so se začeli za Slovenijo mračni časi, ki so obremenili naše življenje z vsemi artikli iz skladišča komunističnih norosti: od bencinskih bonov do depozitov za prestop meje; od usmerjenega izobraževanja do skupnih šolskih jeder. Država, ki jo je pomagal voditi Janez Zemljarič, je slovela po privilegijih novega razreda, po spričevalih o družbenopolitični primernosti, po lustracijah, predvsem pa po inflaciji, razpadanju in končnem brodolomu. Zemljarič je bil voditelj državnega pohoda v slepo ulico, zato bi mu vsak razumen človek odrekel pristojnost za svetovanje ministrom ali predsednikom katerekoli in še posebej slovenske vlade. Vlada, ki uporablja Zemljaričeve nasvete, v Evropi pač ne more uspeti, in nemara so slovenski neuspehi pri privatizaciji in gospodarski svobodi povezani z Zemljaričevimi nasveti.

 

Zemljarič je bil uspešen in učinkovit glede na jugoslovanska merila. Imel je svoje občudovalce, med katerimi je bil celo Bojan Štih, ki je prav tako imel svoje občudovalce, med drugim tudi pisca teh vrstic. Ko je Zemljarič postal predsednik izvršnega sveta, mu je Štih rekel: "Zemljarič je bil res nekoč policaj, ampak jaz imam rad policaje, ki hodijo spat po kosilu!" Zemljarič je bil nemara priučen nacionalist, kot so bili še mnogi drugi komunisti, ki so - v osemdesetih letih prejšnjega stoletja - ugotavljali, da njihov sistem nezadržno propada. Njegov problem je bil v tem, da tega propada ni priznal in da je vse do konca Jugoslavije deloval, kot da sistem ne bo propadel, ampak bo preživel.

 

Na tej točki pa se stvari resno zapletejo. Medtem ko so v večini nekdanjih komunističnih držav na komunizem ali socializem že pozabili, je pri nas - in celo bolj kot v Rusiji - spomin na komunizem še živ in dejaven. To je tudi delo zagovornikov naukov Janeza Zemljariča. Vzrok te izjemne anomalije je znan, vendar ne dovolj pojasnjen. Drugim nekdanjim komunističnim državam je leta 1989 zadoščal en sam korak: demokracija. Slovenija je morala narediti dva velika koraka: postati je morala neodvisna država, v drugem koraku pa bi morala demontirati nedemokratične mehanizme, vzpostaviti vladavino prava, uvesti spoštovanje človekovih pravic itn. Da bi se lahko osamosvojili in se učinkovito zoperstavili Miloševiću, smo v Sloveniji potrebovali t.i. enotnost, kar je pomenilo koncesije komunistom. Sožitje (kohabitacija) s komunisti, ki je bilo potrebno za osamosvojitev, je zavrlo demokratične reforme. To, da danes Zemljarič svetuje slovenski vladi, je eno od slovenskih čudaštev, ki ovira normalno (gospodarsko) življenje.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
16
03.12.2020 22:00
Na Dunaju je ponovno prišlo do zgodovinskega dogodka, tokrat pod okriljem Komisije za droge, ki sodi pod Organizacijo združenih ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
6
02.12.2020 21:28
Slovensko srce je res nestanovitno, in mreže, v katere se je ujelo, so bile zares skrbno nastavljene. Po eni strani nič ne kaže, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
19
01.12.2020 22:30
Proti neumnosti so se bogovi bojevali zaman, je svojčas zapisal avstrijski mislec Karl Kraus. Neumnost pa ima moč vode kljub ... Več.
Piše: Anej Sam
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
19
29.11.2020 10:00
Bistvo priljubljenosti Jacinde Ardern je v komunikaciji z ljudstvom in zaznavanju realnih namenov vlade s strani ljudstva! To ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Popolnost vesolja: Kozmični dež je misleča umetnina Tilna Sepiča
5
28.11.2020 21:54
V današnjem komentarju bom opazoval in komentiral umetniško delo Tilna Sepiča z naslovom Kozmični dež. Povejmo kar takoj in brez ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj je Janševo pismo pomembno
11
27.11.2020 23:59
Po vseh teh letih ukvarjanja s komuniciranjem sem še vedno prepričan, da je najboljši način komuniciranja predvsem v političnem ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
20
27.11.2020 01:00
Tisto, kar po mojem mnenju Slovenijo v teh časih pošteno tepe in rezultira v dejstvu, da ljudstvo nikomur več ne verjame, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
6
25.11.2020 22:00
Naš britanski kolumnist Keith Miles je kot nevtralni opazovalec razmer v Evropski uniji odreagiral na Janševo pismo evropskim ... Več.
Piše: Keith Miles
Časnikarji in čast: Res je, ne more biti vsak časnikar Mark Twain ali Oriana Fallaci, lahko pa je vsak časnikar z velikim Č, če hoče to biti
11
24.11.2020 21:16
Do danes so se v Sloveniji močno namnožili časnikarji in časnikarke, pravnuki Cankarjevih literarnih žurnalističnih likov. Sama ... Več.
Piše: Denis Poniž
Različnost, priložnost in koristni zakoniti priseljenci
16
23.11.2020 21:30
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki prevladuje izven Združenega kraljestva, je to država, ki ni proti priseljevanju, temveč ... Več.
Piše: Keith Miles
Slovenski zid, The Wall: Pri nas je Sistem levica, zato levičaji znorijo, ko desnica prevzame oblast
19
22.11.2020 21:00
Zakaj se v Sloveniji zgodi tak rompompom vsakič, ko desne vlade izvedejo kadrovske menjave? Levica, ki je tej državi vladala tri ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje Rapalske meje: Nasilje in "etnična melioracija" bivše Julijske krajine
2
22.11.2020 11:00
Stoletnica Rapalske pogodbe in sveži izid slovenskega prevoda knjige Izbrisana identiteta tržaškega razumnika in publicista ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Tihomir in Kazimir
5
21.11.2020 21:49
Bolj oseben kot je moj današnji komentar, ne more biti. Posvetil se bom retrospektivni razstavi, posvečeni Kazimirju Maleviču v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
29
19.11.2020 21:36
Rad bi mu pomagal, a ne vem, kako. Z zahtevo po resnični vladavini prava si je JJ izkopal celico, pred katero ne bo demonstriral ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Semenj ničevosti: O "akademski" mazaški akciji Renate Salecl in Tineta Hribarja
24
18.11.2020 23:05
16.11.2020 je Komisija za človekove pravice Slovenske akademije znanosti in umetnosti javno objavila ter na državni zbor in ... Več.
Piše: Andrej Lokar
Zakaj so železničarji bolj cenjeni od nacionalkinih novinarjev na Kolodvorski
10
17.11.2020 21:30
Pred časom sem objavil tekst, v katerem sem prikazal poslovanje javneRTVhiše v zadnjih letih, dodal pa sem tudi primerjavo z ... Več.
Piše: Bine Kordež
Zgodovina brez epike: Imeli bomo državo, če nam jo bodo globalni centri moči dovolili imeti, za kar pa moramo biti izjemno modri
12
16.11.2020 21:00
Če zavezniške sile ne bi pregnale Nemcev leta 1945, bi Nemci poveljevali Kraljevini Jugoslaviji in njenim narodom tudi dandanes, ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Slovenski odnosi z Združenimi državami po zmagi Bidena niso več pod vprašajem - ali pač?!
12
15.11.2020 22:58
Tviti predsednika vlade Janeza Janše ob nedavnih volitvah v ZDA so imeli tudi učinke, ki jih ne gre prezreti. V slovenski ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zmaga desnice na ameriških volitvah ni vprašanje
12
15.11.2020 11:00
Med zadnjimi volitvami v ZDA so se razgalili nekateri nauki za preizpraševanje politične situacije na celotnem Zahodu. Naj bo ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zasmehoval je tako evropske cilindre, kot balkanske opanke
1
14.11.2020 22:01
Še danes je večini ljudi najbližja asociacija na avantgardno umetnost povezana z revolucionarnim komunizmom. Meni pa vedno znova ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kaj bi Ursula von der Leyen lahko odgovorila Janezu Janši (pa zagotovo ne bo)
Keith Miles
Ogledov: 3.131
02/
Zakaj je Janševo pismo pomembno
Miha Burger
Ogledov: 2.677
03/
Polemika: Esej o opustošenju legalnosti, legitimnosti in ustavnosti volitev 2014
Žiga Stupica
Ogledov: 2.200
04/
Pisma iz emigracije: V času izrednih razmer je demokracija še vedno ena in edina rešitev pred Putinovi in Soroševimi političnimi in medijskimi zombiji
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.244
05/
Janša, bodi frajer, preseneti levico in vso napredno Evropo: legaliziraj marihuano!
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.864
06/
Odtisi časa: Vladavina prava, papeževa pamet in Rdeči noski
Anej Sam
Ogledov: 1.671
07/
220 let večnega Prešerna: Nestanovitno srce v skrbno nastavljeni mreži
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.255
08/
Blagor kriznih razmer ali fenomen Jacinde Ardern
Simona Rebolj
Ogledov: 1.382
09/
Se nam ponavlja zadnja kriza iz leta 2009? Vse kaže, da ne, vseeno pa bo ključen ponovni dvig domače potrošnje.
Bine Kordež
Ogledov: 923
10/
Z zahtevo po resnični vladavini prava si je Janez Janša izkopal jamo za svojo politično krsto
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 5.265