Razkrivamo

Slovenska vojska verjetno že danes ni več sposobna zagotoviti nacionalne varnosti države

Na Portalu PLUS bomo objavili serijo prispevkov o kritičnih razmerah v Slovenski vojski. Že konec junija 2015 je poročilo zveze NATO razkrilo, da Slovenska vojska kar 80% proračunskih sredstev nameni za plače zaposlenih (!). Poleg tega naša država že več let vztrajno krši zaveze, dane zvezi NATO glede višine sredstev, namenjenih oboroženim silam (2 odstotka BDP, Slovenija jih daje polovico manj). Vse to postaja vedno resnejši problem, kajti več kot očitna podhranjenost slovenskih oboroženih sil ogroža nacionalno varnost Slovenije.

29.09.2016 06:08
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Slovenska vojska   Andreja Katič   Borut Pahor   NATO   generalštab   Andrej Osterman

Stanje v Slovenski vojski je že nekaj časa kritično, zato je skrajni čas za pogumnega načelnika generalštaba, ki bo politiki in javnosti po resnici povedal, da naše oborožene sile že ta hip niso sposobne zagotavljati varnosti države in da je njihova stiska na področju opremljenosti dovolj velik razlog za rdeči alarm!

Poročilo zveze NATO, ki si ga lahko v izvirniku ogledate na tejle povezavi (vir), je bilo javnosti predstavljeno že junija 2015, zato z vso odgovornostjo trdimo, da so razmere v Slovenski vojski danes še slabše. Pred kratkim je naokoli zakrožila celo neslana šala, da za Slovensko vojsko ni več jasno, ali sploh še obstaja, vsekakor pa je dokazano ostala brez streliva - metaforično in v nekaj primerih menda celo dobesedno. Vse to pa pomeni, da v javnosti ni dovolj podatkov o tem, kakšne so dejanske razmere v slovenskih oboroženih silah, ki so nastale po osamosvojitveni vojni leta 1991 iz nekdanje Teritorialne obrambe (TO). V letih, ki so sledila vojaški zmagi v desetdnevni vojni, se je Slovenska vojska formirala kot mlada vojska z lepo in uspešno zgodovino, zato so se politiki vedno radi postavljali pred postroje vojakov, se fotografirali z njimi in ponavljali stare, izrabljene fraze o domoljubju in vlogi Slovenske vojske. Toda že po nekaj letih, predvsem po koncu vojn na območju bivše Jugoslavije, pa politika nenadoma ugotovi, da neke posebne vojaške grožnje za Slovenijo ni. Začenja se obdobje zmanjševanje sredstev za obrambne namene. To se dogaja napol prikrito, saj se vlada še vedno trudi, da bi glede vojske vzbujala občutek domoljublja. Zgodi se vstop v Evropsko unijo in zvezo NATO (2004), s čemer naj bi bili doseženi vsi zunanjepolitični cilji te države. Politiki so nenadoma ostali brez izzivov, idej in posledično se je uveljavila teza, da smo kot država dosegli vse, kar je potrebno. Toda problem, ki ga slovenska politika, ki je bila med leti 1992-2004 v primežu nekdanje LDS, ni bila zmožna sprevideti, da v tem, da niti EU niti NATO nista cilj, ampak kvečjemu sredstvo za doseganje varnosti in blaginje državljanov Slovenije. Sočasno se je utrdilo tudi lažno prepričanje, da so lahko polnopravne članice NATO tudi takšne države, ki nimajo dejanskih oboroženih sil, kajti v primeru vojaške ogroženosti jim bodo na pomoč tako ali tako priskočile druge članice.

 

Razlika med organi v sestavi Ministrstva za obrambo je ogromna in bistvena. (Civilna) zaščita pred naravnimi in drugimi nesrečami temelji na rezervni sestavi, vojska pa ima glavni del potenciala v mirnodobni sestavi. Vojska je hitro odzivna in sposobna v kratkem času pomagati ljudem pri različnih ujmah in podobno. Ta dva sistema se dopolnjujeta in si nista  konkurenčna, še več - Slovenska vojska je dolžna ex lege (po zakonu) kupovati opremo, ki se lahko uporablja za dvojne namene, tako da ima v svoji logistični sestavi tudi mobilno bolnico, helikopterje za gašenje požarov, pontonske mostove, gradbene stroje in mehanizacijo, transportna sredstva itd. Vse jo to potencial, ki ga lahko država uporablja v vseh pogojih in za vse namene.

 

Primarna misija Slovenske vojske je obramba Republike Slovenije, resda v sklopu kolektivne obrambe, vendar mora biti sposobna opraviti določene naloge na obrambnem področju. V modernem času prihaja na področju varnosti do pomembnih premikov in pojavov. Vojska začenja prevzemati določene policijske naloge, kar je razvidno iz delovanja Slovenske vojske na misijah kot tudi med lanskoletnim migrantskim valom, po drugi strani pa se začenjajo militarizirati tudi policije zaradi razširjenih nalog in problemov z migranti. Vse to postavlja pred Slovensko vojsko nove naloge, usposabljanja in novo opremo. Državljani ob meji s Hrvaško si lanske jeseni takorekoč niso mogli zamisliti mirnega spanca med migrantsko krizo brez prisotnosti vojakov, kar postavlja Slovensko vojsko v posebno vlogo, ki ni samo suhoparno vojaška. Tu pa prihajamo do bistva problema: da bi bila Slovenska vojska sposobna izvajati vse te naloge, mora biti ustrezno opremljena in usposobljena, kar v preprostem jeziku pomeni, da potrebuje denar.

 

Politiki so s figo v žepu nekaj let po vstopu v NATO začeli zmanjševati sredstva za obrambo. S tem so vplivali na bojno pripravljenost, ki se šele danes, ko so razmere že kritične, omenja v medijih. Slovenija je zadnja na seznamu članic te zveze glede na investicije na obrambnem področju. Začelo se je z ministrom za obrambo Antonom Grizoldom, ki je oblikoval nekakšne Ciljne razvojne projekte (CRP), prek katerih je kanaliziral sredstva v Fakulteto za družbene vede in druge fakultete. To pomeni, da namenska sredstva sploh niso bila uporabljena za obrambni sistem (opremljanje, usposabljanje, modernizacija), temveč so se porabila za CRP, v katerih so včasih pokrivali smešne raziskave, ki jih povprečen srednješolec lahko najde na internetu. Seveda se je s tem finančno bogatilo določene fakultete, medtem ko je Slovenska vojska ostajala brez nujnega denarja. Raziskovali so se elementi in stanje vojske, ki so osnovna naloga poveljnikov in generalštaba, porabljala so se sredstva, ki bi lahko rešila določene vrzeli v sistemu vojske. Sreča je bila zgolj v tem, da je bilo takrat denarja relativno veliko in da se nihče ni zmenil za to. Zanimivo bi bilo dobiti od Ministrstva za obrambo seznam vseh CRP in navedenimi sredstvi, ki so jih prejele fakultete in inštituti.

 

Kalvarija za Slovensko vojsko se pa začenja z naslednjim izrednim teoretikom, in sicer je bila po Grizoldu to Ljubica Jelušič. Poleg tega, da se je vtikovala v najmanjše podrobnosti in poleg želje po nadzoru, je gospa Jelušič na pomembne položaje postavljala svoje diplomante na pomembne položaje. Jelušičevo "odlikuje" tudi to, da je v svojem mandatu zmanjšala sredstva za obrambno področje za okoli 200 milijonov evrov, medtem ko so vsa ostala ministrstva v tedanji Pahorjevi vladi v teh letih povečala svoje proračune za okoli 18 %. Skratka, Jelušičeva je mislila, da se lahko s tem denarjem kupi "politično moč". Njen šef je bil tedaj Borut Pahor, vrhovni poveljnik Slovenske vojske pa predsednik države Danilo Türk, ki je pogosto deloval, da mu je v zvezi s Slovensko vojsko vse nekako odveč in ga kot drugorazredna tema ne zanima,.

 

Središče problema so vojaški voditelji, ki so vse to mirno opazovali, trpeli in predvsem molčali. V času drastičnega zmanjševanja sredstev za obrambo je bil načelnik generalštaba Alojz Šteiner, ki je sicer slovel kot strokoven in oster načelnik, vendar takrat ni mignil niti s prstom, da bi preprečil strmo pot navzdol. Z nekaj sarkazma lahko ugotovimo, da Jugoslovanski ljudski armadi ni uspelo popolnoma razorožiti Teritorialne obrambe, to pa zato uspelo našteti ekipi povsem razstaviti Slovensko vojsko. Toda od neposredno odgovornih se danes nihče noče opredeliti do svoje vloge v tej ponižujoči "razorožitvi" naših oboroženih sil.  spreneveda in igra presenečenost in jim ni mar. Generalmajor Šteiner danes uraduje na Zvezi častnikov Slovenije in poskuša še vedno vplivati na razmere v Slovenski vojski ter obrambi, nekdanji predsednik Türk (precej neuspešno) kandidira za generalnega sekretarja OZN, aktualni predsednik Pahor pa je vrhovni poveljnik vojske, ki ni sposobna izvajati svojega osnovnega poslanstva.

 

Bojna pripravljenost je vrhunec vsake vojaške organizacije. Podobno je v podjetjih, kjer je sposobnost proizvajanja nekega produkta vrhunec celotne organizacije. Če želimo izdelati avtomobil, ne moremo zgolj skleniti, da ga bomo naredili, moramo imeti zemljišče, denar, proizvodne objekte, šolanein usposobljene delavce, stroje in materiale; potem je treba vse skupaj povezati in postaviti dobre vodje, ki bodo znali izdelati avtomobil. Enako pa je tudi z bojno pripravljenostjo. Vojska potrebuje objekte, šolanja, materiale, sistem in dobre poveljnike. Lastniki tega procesa pa so politiki in ne vojaki. V Slovenski vojski je bilo doslej že več pretresov glede ugotavljanja te pripravljenosti. Glavni problem je integriteta načelnikov generalštabov in njim podrejenih poveljnikov. Stanje, ki je bilo ugotovljeno na začetku tega leta, ni samo produkt sedanjega načelnika Andreja Ostermana, temveč je rezultat dolgoletnega sprenevedanja vseh, ki so odgovorni za pripravljenost Slovenske vojske. Na generalmajorju Ostermanu se je pač zlomilo. Andrej Osterman po pridobljenih notranjih informacijah ne bi nikoli mogel postati načelnik generalštaba, saj je poveljeval samo učnemu centru, delal naj bi tudi v Službi državne varnosti, v Obveščevalno-varnostni službi MORS, bil je tudi namestnik poveljnika in opravljal še nekaj drugih nepomembnih funkcij. Njegove izjave in pogledi ob sporočanju stanja v Slovenski vojski so za vsakega vojaka in managerja milo rečeno nenavadni. "Ocena je negativna in ne bom odstopil", je izjava politika in zveni kot "ocena je negativna, prevzemam politično odgovornost". Načelnik generalštaba ima stik s politiko in ni politik, vse oči pripadnikov Slovenske vojske so usmerjene proti vrhu vojske, kjer pa očitno ni veliko za videti. Vsaj kar se integritete tiče.

 

Kje je problem? V tem da Slovenska vojska nima streliva. V tem, da se opozicijski poslanci naslajajo in napadajo sedanjo ministrico Andrejo Katič, ki niti objektivno ni odgovorna za to stanje. Problem je v tem, da politika nima vizije, kaj narediti s Slovensko vojsko in kako popraviti stanje. Poslanci razpravljajo o zadevah, ki so stvar desetnikov, desetniki pa o govorijo strategiji, ki je stvar za generale. Prave teme za odbor za obrambo so torej predvsem to, kakšno vojsko želimo imeti, kako naj bo opremljena in kako naj zagotovimo sredstva za njeno normalno delovanje. Odbor bi moral razpravljati o ukrepih za obvladovanje migrantsko-begunske krize, govoriti o tem, kako opremiti vse strukture za to nalogo in jih povezovati.

 

Osnovni greh obrambne ministrice Andreje Katič je le ta, da je prišla na čelo sistema po vsem, kar so Slovenski vojski naredili člani njene stranke, zlasti Borut Pahor in Ljubica Jelušič, zdaj pa mora popravljati stanje v obrambnem sistemu. Toda njena misija bo nemogoča, če ne bo najprej predlagala razrešitev načelnika generalštaba, ki mogoče ni kriv za stanje, v katerem se je znašla vojska, vendar ni pravočasno opozarjal na to stanje. Načelnik je na robu političnega cirkusa in ne sodeluje v tej predstavi, vendar mora - ko je potrebno in to zahtevajo poslanstva in vizije vojaške organizacije - glasno in jasno povedati, kaj se s Slovensko vojsko dogaja, tudi če je politično neoportuno. Nekateri posamezniki so v preteklosti zmogli tak pogum. Problem torej niso naboji za puške, temveč pomanjkanje poguma vojaškega vrha, da bi politiki povedal v obraz, kar ji gre. Stanje v Slovenski vojski je že nekaj časa kritično, zato je skrajni čas za pogumnega načelnika generalštaba, ki bo politiki in javnosti po resnici povedal, da naše oborožene sile že ta hip niso sposobne zagotavljati varnosti države in da je njihova stiska na področju opremljenosti dovolj velik razlog za rdeči alarm!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
11
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
21
22.01.2020 23:49
Slovence lahko reši samo zmagovita Evropa. Evropo pa more pripeljati k resnični zmagi samo Nemčija. Tako je 29. junija 1944 na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
27
21.01.2020 22:22
Aleksander Osolnik, župnik iz Grahovega pri Cerknici, ki je včeraj dvignil nemalo prahu s svojim zapisom na dveh spletnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
17
19.01.2020 22:59
Karla Erjavca ni več. Na domačem igrišču ga je suvereno deklasirala nova igralka Aleksandra Pivec. Kdo stoji za njenim vzponom, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
11
12.01.2020 22:00
Februarja 2018 je v vzhodni Siriji prvič po vietnamski vojni dejansko prišlo do neposredne vojaške konfrontacije med ameriškimi ... Več.
Piše: Shane Quinn
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
9
08.01.2020 22:13
Vse kaže, da med Iranom in Združenimi državami Amerike vsaj za zdaj še ne bo vojne in da je napetost dosegla vrhunec z raketnimi ... Več.
Piše: Uredništvo
Davki v Sloveniji, 4. del: Država nam pobere 9 milijard od dohodkov od dela in 500 milijonov od kapitala fizičnih oseb
3
07.01.2020 23:00
Po podatkih o strukturi lastništva gospodarskih družb imajo danes domače fizične osebe v lasti dobro tretjino lastništva ... Več.
Piše: Bine Kordež
Volitve v Ameriki: Iowa bo za Demokrate prvi preizkus, kako dejansko kotirajo med ljudstvom Biden, Sanders in Warrenova
10
05.01.2020 23:00
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike bodo 3. novembra letos in medtem ko bo republikanski kandidat nesporno Donald ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Davki v Sloveniji, 3. del: Povprečni davkoplačevalec državi prispeva okoli 500 evrov na mesec
8
02.01.2020 23:02
In kako država porabi teh 500 evrov? Največji del, dobrih 300 evrov, gre za financiranje šolstva in zdravstva za vse državljane. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pismo predsedniku Pahorju: Sedanji volilni sistem za volitve v državni zbor je nedemokratičen, izvoljeni poslanci so nelegitimni predstavniki ljudstva!
8
02.01.2020 00:36
Gospod predsednik, vi in vaši predhodniki od leta 1992 dalje ste edini demokratično in legitimno izvoljeni predstavniki države ... Več.
Piše: Boris Nemec
Davki v Sloveniji 2. del: Če odmislimo plače, bi o kakšni progresivni obdavčitvi težko govorili
12
30.12.2019 23:00
Povprečni zaposleni v Sloveniji namenja za skupne potrebe v obliki davkov in prispevkov znesek v višini 54 % skupnega stroška ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pregled celotne obdavčitve glede na višino prejemkov v Sloveniji, 1. del: Davek na plače
4
27.12.2019 02:00
V Sloveniji več ali manj prevladuje prepričanje, da imamo dokaj visoko in tudi močno progresivno davčno obremenitev dela. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Putinova Rusija in nemirni muslimani: Kavkaški sod smodnika
8
25.12.2019 23:58
Ruska federacija pod Vladimirjem Putinom je vedno bolj suverena na mednarodnem prizorišču. Ne le politično in vojaško, ampak ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Pogled iz Pariza: Položaj bolnika in zdravnika v francoskem zdravstvenem sistemu
7
16.12.2019 20:10
Odkar živim vFranciji, nisem srečal še nikogar, ki bi se pritoževal čez njihov zdravstveni sistem, čeprav so Francozi izredno ... Več.
Piše: Andrej Vranič
Minister za zdravje Aleš Šabeder je res dvoličnež: managerjem govori eno, koalicijskim tovarišem in javnosti pa drugo!
9
15.12.2019 19:00
V ponedeljek, 16. decembra bodo poslanci državnega zbora začeli odločati o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ... Več.
Piše: Uredništvo
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskih Ujgurov ne!
11
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Puč v upokojenski stranki: Kako je politika, svoj čas znanega kot Teflonski Karl, na koncu pokopala začetniška napaka
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,398
02/
Župnika, ki ga je sram, da imamo gnilo državo, so pred štirimi leti s solzilcem napadli romski roparji
Uredništvo
Ogledov: 3,419
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 3,459
04/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,838
05/
Ali bo general Rupnik, ki je paradiral pred nemškimi oficirji, čez dve leti tudi formalno rehabilitiran?
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1,623
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,639
07/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,446
08/
Vseeno je, ali imajo bolj prav desničarji ali levičarji – za vse bo zmanjkalo prostora
Miha Burger
Ogledov: 1,261
09/
Reševanje tistih, ki ne želijo biti rešeni
Ivan Simič
Ogledov: 827
10/
Prišel je čas, ko ne bomo mogli več čisto vsega požreti
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,028