Opazili smo

Panevropa je stara 90 let in še kar živi

Na Dunaju je ob tem jubileju Panevropsko Gibanje Slovenje organiziralo mednarodno konferenco, na kateri so slovesno zabeležili pomembno obletnico in iskali nove odgovore na težave današnje Evropske unije. Več kot 400 delegatov, govornikov in gostov je tri dni razglabljalo o potrebnih reformah znotraj EU in o nujnosti nadaljevanja širitvenega procesa. "Države Zahodnega Balkana naj se zgledujejo po zgodovini Severnoatlantskega pakta", je ob tem dejal predsednik slovenske Panevrope dr. Laris Gaiser.

17.10.2016 11:51
Ključne besede:   Panevropa   Dunaj   Laris Gaiser   Hasim Thaci   Ivanov   Kosovo   Andrej Plenković   Slovensko panevropsko gibanje

Foto: Katharina Schiffl

Evropska Unija mora po Brexitu reagirati pozitivno, če ne želi, da tudi v državah kandidatkah izhlapi proevropsko vzdušje in nastopi obdobje nestabilnosti.

Oktobra 1926 so državljani Evrope lahko prvič v zgodovini potovali po stari celini brez vizumov in posebnih kontrol. Za takšno posebno izkušnjo je bilo potrebno imeti le izkaznico Panevrope in biti namenjen na Dunaj, kjer je potekal prvi ustanovni kongres Panevropske Mednarodne Unije. Več kot dva tisoč delegatov iz cele Evrope se je sestalo zato, da bi vlilo novega upanja v boljšo skupno prihodnost vsem narodom, ki so po prvi svetovni vojni iskali novo politično stabilnost. Večini takratnih politikov se je predlagana ideja zdela smiselna. Čeprav je bila Slovenija takrat že del Kraljevine SHS, je poslala svojo lastno delegacijo in tako soustanovila prvo evropsko mednarodno organizacijo. Do leta 1991 ta dogodek predstavlja prvi in edini trenutek v naši zgodovini, v katerem smo nastopili kot mednarodni subjekt. Nacizem in komunizem sta delovanje Panevrope ukinils, a sadovi vizionarske ideje so danes del našega vsakdana.

 

Devetdeset let kasneje je Panevropsko Gibanje Slovenje na Dunaju organiziralo mednarodno konferenco, na kateri so slovesno zabeležili pomembno obletnico in iskali nove odgovore na težave današnje EU. Več kot 400 delegatov, govornikov in gostov je tri dni razglabljalo o potrebnih reformah znotraj Unije in o nujnosti nadaljevanja širitvenega procesa. Zunanji ministri in predsedniki držav, ki so se udeležili konference, so izpostavili, da mora Unija po Brexitu reagirati pozitivno, če ne želi, da tudi v državah kandidatkah izhlapi proevropsko vzdušje. Takšen scenarij bi vodil le še v večjo nestabilnost in neobvladljivo nacionalistično politiko. Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je izpostavil, da tako kot Jugoslavija v preteklosti, se je danes tudi EU izkazala kot "dober projekt za dobre čase" in da je nujno potrebno spremeniti bruseljske pristope do gospodarstva in do zunanje politike. Ker je bila tudi migracijska politika del javne razprave, je opozoril, da je nesprejemljivo, da je morala Makedonija po navodilih Bruslja zavračati migrante, ki so v resnici prihajali nazaj iz države EU, nato pa še trpeti mednarodno kritiziranje, čeprav je zgolj spoštovala bruseljska navodila.

 

Predsednik Kosova Thaci se je pohvalil, da je poostrena varnostna politika nadzora skrajnežev v zadnjih mesecih privedla k temu, da se je popolnoma ustavil tok prostovoljcev v smeri Islamske države in da Kosovo postaja stabilna partnerica za zahodne države. Na Panevropski konferenci pa je enoglasno s svojim zunanjim ministrom potožil o dejstvu, da je večina držav po svetu že priznala Republiko Kosovo in da si čim prej želijo, da bi tako ravnale še tiste članice Unije, ki tega še niso storile. Predsednik Albanije Nishani je prepričan, da lahko Albanija v EU prinese vrednote izredno laične države, v kateri muslimanska vera ostaja le del zasebnega življenja in ne vpliva na splošno politiko. Istočasno je prav Nishani v imenu vseh prisotnih predsednikov objasnil, da se širitev Unije lahko tudi upočasni – v kolikor je to po zadnjih pretresih potrebno za stabilizacijo EU – vendar je za vse kandidatke pomemben "proces" priključevanja, ki mora ostati jasen in varen.

 

Ob debati, ki se je vnela o neučinkovitosti procesa Brdo in dejstva, da ga je Nemčija "ukradla" slovensko-hrvaški iniciativi ter spremenila v Berlinski proces, ki zdaj postaja še pomemben del francoske, avstrijske in  italijanske zunanje politike, so ministri in predsedniki držav Zahodnega Balkana povedali, da zapletanje širitve dejansko najbolj škodi Uniji sami. Prav zato je predsednik slovenskega panevropskega gibanja Slovenije Laris Gaiser v zaključnem govoru prisotnim politikom ponudil v razmislek, da nezaupanje do Zahodnega Balkana znotraj EU začnejo slabiti z novo, vzporedno iniciativo, ki jo lahko te države sprožijo samoiniciativno na podlagi zgodovinskega primera. Namreč, ko so po drugi svetovni vojni ZDA ponovno kazale znake izolacionizma, Evropa pa željo po večjem povezovanju z Washingtonom, je predsednik Truman prosil, da evropske države, ki so se do takrat medsebojno bojevale, same izkažejo pripravljenost političnega povezovanja, samoobrambe in zgodovinskega odpuščanja. Na podlagi tega nasveta je bil leta 1947 podpisan Pakt Dunkerque in leta 1948 še danes veljavna Bruseljska pogodba o skupni obrambi proti zunanjemu sovražniku. S temi dokumenti v rokah je Truman prepričal Kongres in Senat, da so se razmere na stari celini spremenile na bolje in da je interes ZDA sodelovati z evropskimi državami, čeprav so v zgodovini zanetile strašne vojne. Tako je leta 1949 prišlo do podpisa Severnoatlantskega sporazuma in kasneje do oblikovanja NATO strukture.  Po besedah d. Gaiserja bi po dolgih prekinitvah širitvenega procesa, ki je upočasnjen prav zaradi nezaupanja večine državljanov Unije do stabilnosti in resnosti Zahodnega Balkana, lahko tamkajšnje države s podporo Panevrope začele razmišljati o tesnejšem regijskem povezovanju, ki bi v Bruslju zbrisal večino dvomov in predsodkov. "Primer Pakta iz Dunkerqua in Bruseljske pogodbe je lahko zvezda severnica vsem državam, ki želijo resnično boljši jutri znotraj EU," je zaključil Gaiser.

 

V trenutku, ko Panevropska Unija očitno dobiva nov zagon pod vodstvom slovenske podružnice na mednarodnem parketu in član Panevrope Andrej Plenković prevzema vodenje hrvaške vlade, na Dunaju ni bilo zaznati prisotnost slovenske politike in diplomacije.

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Izjava: "Katalonija, lakmusov test državljanske in evropske zavesti"
1
15.10.2017 11:59
V zvezi z dogajanjem v Kataloniji, ki utegne prav danes zaradi napovedane razglasitve katalonske samostojnosti in neodvisnosti ... Več.
Piše: Uredništvo
"Vejperji" zaradi diskriminacije na ustavno sodišče
1
27.09.2017 08:32
Po pričakovanjih je bila na ustavno sodišče vložiena pobuda za presojo ustavnosti Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in ... Več.
Piše: Uredništvo
50.000 evrov za zlate košarkarje je huda blamaža nesojene predsednice Brenčičeve!
1
20.09.2017 10:34
Dobra država neodvisnega poslanca Bojana Dobovška je javno opozorila na nekaj, kar so opazili tudi mnogi naši bralci - namreč na ... Več.
Piše: Uredništvo
Jelinčič provocira: Slovenija mora takoj odstopiti od arbitražnega sporazuma!
5
04.09.2017 09:00
Vsakdo, ki se malo podrobneje loti branja arbitražne odločitve, takoj ugotovi, da gre za zmeden spis voluntarističnih pravnikov, ... Več.
Piše: Uredništvo
V zadnjem hipu je Alpe Adria Green rešila čast naših okoljevarstvenikov
13
01.09.2017 09:28
Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green je v nasprotju s pričakovanji vseeno vložilo pritožbo na izdano ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mitingaštvo, nestrpnost in pogrom, to je politika Cerarjeve vlade
9
29.08.2017 13:54
Dobra država, na čelu katere je neodvisni poslanec Bojan Dobovšek, je danes medijem in javnosti poslala Poziv k prenehanju ... Več.
Piše: Uredništvo
"Fake news" v Podgorici ali kako se je Mike Pence "sešel s Cerarjem"
1
03.08.2017 08:35
Ob poplavi lažnih novic, t.i. fake news, ki so jih slovenski mainstream mediji včeraj prinašali iz Podgorice, kjer je potekalo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Bojan Dobovšek: Cerarjevi spodkopavajo referendum o 2. tiru
7
06.07.2017 11:03
Nepovezani poslanec Bojan Dobovšek, idejni vodja zavoda Dobra država in oster kritik Cerarjeve vlade, je v zvezi z jesenskim ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaška ima prav: Naj bo meja po sredini Savudrijske (u)vale!
3
03.07.2017 09:20
Ker hrvaška v kontekstu Piranskega zaliva oziroma morske razmejitve med Slovenijo in Hrvaško v zadnjem času striktno uporablja ... Več.
Piše: Uredništvo
Laris Gaiser: Arbitraža je drago ogledalo nekompetentni slovenski politični eliti
4
29.06.2017 23:15
Ob javni objavi razsodbe arbitražnega sodišča v Haagu je Slovensko panevropsko gibanje, ki se je vedno dejavno ukvarjalo z ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmago pl. Jelinčič polemizira: Arbitraža kot zgodovski laboratorij
5
20.06.2017 10:15
Dober teden nas še loči do napovedane javne razglasitve arbitražne razsodbe v Haagu. V politiki, medijih in celo strokovnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Kdo bo prvi na levici
3
15.06.2017 10:26
Po dramatičnem padcu podpore vladajoči SMC in njenemu predsedniku Miru Cerarju se že začenjajo preoblikovati tudi politična ... Več.
Piše: Uredništvo
Vrnitev Melanie Trump
0
30.05.2017 15:00
Kljub povsem drugačnim, včasih celo podcenjujočim ali nesramnim napovedim postaja vloga Melanie Trump, prve dame ZDA, zaradi ... Več.
Piše: Igor Mekina
Slovenija in Rusija, 25 let priznanja: Vzpostavitev diplomatskih odnosov (3. del)
1
27.05.2017 22:10
Objavljamo tretji in zadnji del zgodbe vzpostavljanju diplomatskih odnosov z Rusijo izpod peresa Romana Kokalja, ki ... Več.
Piše: Roman Kokalj
Slovenija in Rusija, 25 let priznanja: Beograjska depeša (2. del)
0
25.05.2017 14:09
Nadaljujemo z drugim delom zanimivega pričevanja Romana Kokalja, kjer ob 25. obletnici ruskega priznanja Slovenije - to se je ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija in Rusija, 25 let priznanja: Naporni prvi koraki v hladni Moskvi (1. del)
0
23.05.2017 15:10
Ob obletnici ruskega priznanja - 25. maja bo namreč minilo natanko 25 let, odkar je Ruska federacija vzpostavila diplomatske ... Več.
Piše: Roman Kokalj
Olimpijski Mandarić: Prišel, videl, zaslužil in odšel?
3
15.05.2017 14:13
Je ameriški poslovnež srbskega rodu Milan Mandarić prišel v Olimpijo, da bi klubu povrnil staro slavo, ali da bi s prodajo ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Kolaps javnega zdravstva se je začel
4
12.04.2017 09:27
Žal smo imeli na portalu+ ves čas prav. Na kar opozarjamo že dve leti, se je začelo uresničevati: zaradi pomanjkanja denarja ima ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj propad Agrokorja pomeni za Mercator
3
05.04.2017 12:00
Danes potekata v Zagrebu dve seji, povezani s propadajočim Agrokorjem in Mercatorjem: hrvaški sabor odloča o t.i. Lex Agrokor, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Mercatorjevanje
3
03.04.2017 13:14
Pred skoraj tremi leti je Todorićev Agrokor s pomočjo kreditiranja bank kupil večinski delež Mercatorja. Za delnico je plačal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Primer Tanje Gobec ali zgodba o neustavljivi želji po obsojanju
Uredništvo
Ogledov: 27.821
02/
Adem Skender: državni uradnik, ki je nezakonito omogočil medijski megaprevzem za vrtoglavih 230 milijonov evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.424
03/
Kurz gleda slovensko politiko ali kaj mora narediti Janez Janša, da bo desnica končno na oblasti
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.263
04/
Milojka peklensko pritiska na svetnike UKC, saj bi rada zrušila vodstvo Kliničnega centra
Uredništvo
Ogledov: 1.580
05/
Dragi Katalonci, romantike v politiki že dolgo ni več, štejejo edinole ekonomski interesi
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.491
06/
Koncert "vljudnih mož" iz ruske Rdeče armade v Stožicah pomeni tiho priznanje ruske aneksije Krima
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 1.436
07/
Vpliv, moč, denar in šovinizem v Mestni občini Hollywood
Oskar Salobir
Ogledov: 1.353
08/
Prosti čas je bolje preživljati v naravi, kot pa ga zapravljati z nedeljskimi nakupi v trgovinah
Bine Kordež
Ogledov: 1.273
09/
Pričevanje o nasilju v Gironi, Katalonija: "Bili so kot tolpa plačancev, lačnih nasilja"
Xavier Serra
Ogledov: 1.272
10/
Odmev mladega komunista na vatikanskih ulicah
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.060