Opazili smo

Panevropa je stara 90 let in še kar živi

Na Dunaju je ob tem jubileju Panevropsko Gibanje Slovenje organiziralo mednarodno konferenco, na kateri so slovesno zabeležili pomembno obletnico in iskali nove odgovore na težave današnje Evropske unije. Več kot 400 delegatov, govornikov in gostov je tri dni razglabljalo o potrebnih reformah znotraj EU in o nujnosti nadaljevanja širitvenega procesa. "Države Zahodnega Balkana naj se zgledujejo po zgodovini Severnoatlantskega pakta", je ob tem dejal predsednik slovenske Panevrope dr. Laris Gaiser.

17.10.2016 11:51
Ključne besede:   Panevropa   Dunaj   Laris Gaiser   Hasim Thaci   Ivanov   Kosovo   Andrej Plenković   Slovensko panevropsko gibanje

Foto: Katharina Schiffl

Evropska Unija mora po Brexitu reagirati pozitivno, če ne želi, da tudi v državah kandidatkah izhlapi proevropsko vzdušje in nastopi obdobje nestabilnosti.

Oktobra 1926 so državljani Evrope lahko prvič v zgodovini potovali po stari celini brez vizumov in posebnih kontrol. Za takšno posebno izkušnjo je bilo potrebno imeti le izkaznico Panevrope in biti namenjen na Dunaj, kjer je potekal prvi ustanovni kongres Panevropske Mednarodne Unije. Več kot dva tisoč delegatov iz cele Evrope se je sestalo zato, da bi vlilo novega upanja v boljšo skupno prihodnost vsem narodom, ki so po prvi svetovni vojni iskali novo politično stabilnost. Večini takratnih politikov se je predlagana ideja zdela smiselna. Čeprav je bila Slovenija takrat že del Kraljevine SHS, je poslala svojo lastno delegacijo in tako soustanovila prvo evropsko mednarodno organizacijo. Do leta 1991 ta dogodek predstavlja prvi in edini trenutek v naši zgodovini, v katerem smo nastopili kot mednarodni subjekt. Nacizem in komunizem sta delovanje Panevrope ukinils, a sadovi vizionarske ideje so danes del našega vsakdana.

 

Devetdeset let kasneje je Panevropsko Gibanje Slovenje na Dunaju organiziralo mednarodno konferenco, na kateri so slovesno zabeležili pomembno obletnico in iskali nove odgovore na težave današnje EU. Več kot 400 delegatov, govornikov in gostov je tri dni razglabljalo o potrebnih reformah znotraj Unije in o nujnosti nadaljevanja širitvenega procesa. Zunanji ministri in predsedniki držav, ki so se udeležili konference, so izpostavili, da mora Unija po Brexitu reagirati pozitivno, če ne želi, da tudi v državah kandidatkah izhlapi proevropsko vzdušje. Takšen scenarij bi vodil le še v večjo nestabilnost in neobvladljivo nacionalistično politiko. Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je izpostavil, da tako kot Jugoslavija v preteklosti, se je danes tudi EU izkazala kot "dober projekt za dobre čase" in da je nujno potrebno spremeniti bruseljske pristope do gospodarstva in do zunanje politike. Ker je bila tudi migracijska politika del javne razprave, je opozoril, da je nesprejemljivo, da je morala Makedonija po navodilih Bruslja zavračati migrante, ki so v resnici prihajali nazaj iz države EU, nato pa še trpeti mednarodno kritiziranje, čeprav je zgolj spoštovala bruseljska navodila.

 

Predsednik Kosova Thaci se je pohvalil, da je poostrena varnostna politika nadzora skrajnežev v zadnjih mesecih privedla k temu, da se je popolnoma ustavil tok prostovoljcev v smeri Islamske države in da Kosovo postaja stabilna partnerica za zahodne države. Na Panevropski konferenci pa je enoglasno s svojim zunanjim ministrom potožil o dejstvu, da je večina držav po svetu že priznala Republiko Kosovo in da si čim prej želijo, da bi tako ravnale še tiste članice Unije, ki tega še niso storile. Predsednik Albanije Nishani je prepričan, da lahko Albanija v EU prinese vrednote izredno laične države, v kateri muslimanska vera ostaja le del zasebnega življenja in ne vpliva na splošno politiko. Istočasno je prav Nishani v imenu vseh prisotnih predsednikov objasnil, da se širitev Unije lahko tudi upočasni – v kolikor je to po zadnjih pretresih potrebno za stabilizacijo EU – vendar je za vse kandidatke pomemben "proces" priključevanja, ki mora ostati jasen in varen.

 

Ob debati, ki se je vnela o neučinkovitosti procesa Brdo in dejstva, da ga je Nemčija "ukradla" slovensko-hrvaški iniciativi ter spremenila v Berlinski proces, ki zdaj postaja še pomemben del francoske, avstrijske in  italijanske zunanje politike, so ministri in predsedniki držav Zahodnega Balkana povedali, da zapletanje širitve dejansko najbolj škodi Uniji sami. Prav zato je predsednik slovenskega panevropskega gibanja Slovenije Laris Gaiser v zaključnem govoru prisotnim politikom ponudil v razmislek, da nezaupanje do Zahodnega Balkana znotraj EU začnejo slabiti z novo, vzporedno iniciativo, ki jo lahko te države sprožijo samoiniciativno na podlagi zgodovinskega primera. Namreč, ko so po drugi svetovni vojni ZDA ponovno kazale znake izolacionizma, Evropa pa željo po večjem povezovanju z Washingtonom, je predsednik Truman prosil, da evropske države, ki so se do takrat medsebojno bojevale, same izkažejo pripravljenost političnega povezovanja, samoobrambe in zgodovinskega odpuščanja. Na podlagi tega nasveta je bil leta 1947 podpisan Pakt Dunkerque in leta 1948 še danes veljavna Bruseljska pogodba o skupni obrambi proti zunanjemu sovražniku. S temi dokumenti v rokah je Truman prepričal Kongres in Senat, da so se razmere na stari celini spremenile na bolje in da je interes ZDA sodelovati z evropskimi državami, čeprav so v zgodovini zanetile strašne vojne. Tako je leta 1949 prišlo do podpisa Severnoatlantskega sporazuma in kasneje do oblikovanja NATO strukture.  Po besedah d. Gaiserja bi po dolgih prekinitvah širitvenega procesa, ki je upočasnjen prav zaradi nezaupanja večine državljanov Unije do stabilnosti in resnosti Zahodnega Balkana, lahko tamkajšnje države s podporo Panevrope začele razmišljati o tesnejšem regijskem povezovanju, ki bi v Bruslju zbrisal večino dvomov in predsodkov. "Primer Pakta iz Dunkerqua in Bruseljske pogodbe je lahko zvezda severnica vsem državam, ki želijo resnično boljši jutri znotraj EU," je zaključil Gaiser.

 

V trenutku, ko Panevropska Unija očitno dobiva nov zagon pod vodstvom slovenske podružnice na mednarodnem parketu in član Panevrope Andrej Plenković prevzema vodenje hrvaške vlade, na Dunaju ni bilo zaznati prisotnost slovenske politike in diplomacije.

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Hoteli Bernardin do nedovoljene državne pomoči prek "Jamnikovega" Kada in Modre zavarovalnice?
1
21.06.2018 21:26
Potem ko je nekdaj eden največjih poslovnih sistemov Sava pristal na robu stečaja zaradi prezadolženosti, napačnih poslovnih ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Nenavadni posli Marka Bošnjaka, viceguvernerja Banke Slovenije
0
08.06.2018 12:45
Drugi mož naše narodne banke, viceguverner Banke Slovenije Marko Bošnjak, v preteklosti zagovornik zasebnega lastništva bank, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Kaj nam dejansko sploh prinaša GDPR?
2
07.06.2018 13:51
Konec maja je stopila v veljavo nova zakonodaja EU o varstvu podatkov Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR). Po zagotovilih ... Več.
Piše: Uredništvo
Tovarišijske igrice z delnicami Gorenjske banke se nadaljujejo tudi na Abanki, Banka Slovenije pa še naprej molči
0
05.06.2018 10:16
Poročali smo že, da je družba Sava poleg skupščine 22. junija 2018, na kateri želi delnice v naravi prenesti na sklad York ter ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Gorenjski bankomat za financiranje prijateljskih navez
1
31.05.2018 17:00
Korporacija Sava je 38 odstotna lastnica Gorenjske banke, slednja pa tej korporaciji omogoča posle ter prevzema finančno ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Za evropsko Slovenijo
0
25.05.2018 21:35
Matej Avbelj,Luka Lisjak Gabrijelčič,Igor Masten,Tanja Porčnik inŽiga Turk se sprašujejo, kaj bodo prinesle volitve 3. junija: ... Več.
Piše: Uredništvo
Izločanje volilnih list je sramotno in kliče po reakciji Vrhovnega sodišča
7
11.05.2018 09:42
Trenutno dogajanje glede volilnih list in njihovega izločanja je novi primer oblastnega ravnanja, ki vabi k uporabi besede ... Več.
Piše: Uredništvo
Dončićeva predvolilna kampanja
4
11.04.2018 07:20
Komu bodo najbolj koristile neizplačane nagrade košarkarjem ali zgodba o tem, kako je Saša Dončić izkoristil nedoslednost ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Hršakove elektrarne je odnesla Sava
0
04.04.2018 10:14
Poslancu Ivanu Hršaku, ki zastopa interese zasavskih upokojencev, sta odstop Mira Cerarja in skorajšnje volitve ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Sommelier
11
19.03.2018 15:04
Podatki o funkcionalni nepismenosti Slovencev so strogo zaupni. Tudi tega, koliko odstotkov volivcev dejansko razume temeljne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Odgovor: Slovenski državni gozdovi, koalicijski fevd za delitev služb in denarja
1
13.03.2018 16:47
V skladu s 26. členom Zakona o medijih vam pošiljamo zahtevo za objavo popravka članka z naslovom Slovenski državni gozdovi, ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski državni gozdovi, koalicijski fevd za delitev služb in denarja
2
07.03.2018 08:41
Junija bo dve leti, odkar je Cerarjeva vlada ustanovila podjetje Slovenski državni gozdovi (SiDG). Ves ta čas je okoli te družbe ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Novinarji proti mafiji: nedokončani članek umorjenega Jana Kuciaka
0
03.03.2018 22:43
Nekaj dni po likvidaciji mladega slovaškega preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka in njegove zaročenke je slovaški spletni ... Več.
Piše: Uredništvo
Janko Veber končno obrnil hrbet tovarišiji in gre na svoje
7
08.01.2018 23:59
Tri tedne potem, ko sem izstopil iz poslanske skupine socialnih demokratov, sem danes izstopil še iz stranke SD , je svojo ... Več.
Piše: Uredništvo
Politični nekrolog: Milojka Kolar Celarc je mrtva, naj živi Peter Požun!
2
18.12.2017 23:17
Ministrica Milojka Kolar Celarc, zaradi svojega načina lika in dela v kuloarjih znana kot Pokvarjena Milojka, med ... Več.
Piše: Uredništvo
Novinarka, rektor in odvetnik
5
14.12.2017 23:34
Med odmevnimi zgodbami, ki jim je novinarka TV Slovenija Eugenija Carl namenila veliko prostora na državni televiziji, je bila ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Zadeva Pen klub & Jazz klub Gajo: Bolj kot literatura pisateljskemu društvu dišijo evri
0
05.12.2017 19:55
V ponedeljek, 4. decembra, se je iztekel interni razpis Društva slovenskih pisateljev (DSP) za zbiranje ponudb za oddajo ... Več.
Piše: Uredništvo
Dvojna zloraba prava: Kršitev ustavnosti in teptanje ustavne demokracije v Državnem zboru
2
29.11.2017 12:09
Pred dnevi smo trije profesorji ustavnega prava javno opozorili, da v ustavni demokraciji večina poslancev, ki po preštetju ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajci prihajajo: 660 milijonov evrov v mariborsko letališče!
3
27.11.2017 09:58
Medtem ko nemški Fraport, novi lastnik ljubljanskega letališča Jožeta Pučnika ni investiral omembe vrednih sredstev v ... Več.
Piše: Uredništvo
Javna izjava: Neustavna sprememba ustave
10
22.11.2017 21:08
Trije ugledni pravniki mlajše generacije, dr. Andraž Teršek, dr. Matej Avbelj in dr. Jurij Toplak, so se javno oglasili zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dimitrij Rupel piše Spomenki Hribar in predsedniku Borutu Pahorju
Uredništvo
Ogledov: 8.645
02/
Neverjetni Miro Cerar: od političnega luzerja do jezička na tehtnici pri sestavi nove vlade
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.392
03/
Še en nenavaden volilni rezultat v Sloveniji
Keith Miles
Ogledov: 3.730
04/
Tožba zaradi propadle arbitraže proti Hrvaški je nesmiselna politična poteza
Laris Gaiser
Ogledov: 2.006
05/
Pred drugim migrantskim valom: Ali tudi Evropa potrebuje "Mehiški zid", ali kje je Mehika v Evropi?
Igor Bavčar
Ogledov: 2.030
06/
Raziskava italijanske centralne banke: Migranti in uvožena delovna sila niso rešitev za Evropo!
Laris Gaiser
Ogledov: 2.420
07/
Mogoče veste, koliko vas stane "tank" bencina?
Bine Kordež
Ogledov: 1.561
08/
EU in "vladavina prava": Ko je bolj od resničnosti pomembna fraza
Keith Miles
Ogledov: 1.304
09/
Pri nas in drugje: Kratek pregled političnih razmer v Sloveniji, Avstriji, Češki, Italiji in Nemčiji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.211
10/
Išče se mandatar: Janša ne bo mogel sestaviti vlade, Šarec jo sicer bo, a je ne bo sposoben voditi.
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.858