Opazili smo

Panevropa je stara 90 let in še kar živi

Na Dunaju je ob tem jubileju Panevropsko Gibanje Slovenje organiziralo mednarodno konferenco, na kateri so slovesno zabeležili pomembno obletnico in iskali nove odgovore na težave današnje Evropske unije. Več kot 400 delegatov, govornikov in gostov je tri dni razglabljalo o potrebnih reformah znotraj EU in o nujnosti nadaljevanja širitvenega procesa. "Države Zahodnega Balkana naj se zgledujejo po zgodovini Severnoatlantskega pakta", je ob tem dejal predsednik slovenske Panevrope dr. Laris Gaiser.

17.10.2016 11:51
Ključne besede:   Panevropa   Dunaj   Laris Gaiser   Hasim Thaci   Ivanov   Kosovo   Andrej Plenković   Slovensko panevropsko gibanje

Foto: Katharina Schiffl

Evropska Unija mora po Brexitu reagirati pozitivno, če ne želi, da tudi v državah kandidatkah izhlapi proevropsko vzdušje in nastopi obdobje nestabilnosti.

Oktobra 1926 so državljani Evrope lahko prvič v zgodovini potovali po stari celini brez vizumov in posebnih kontrol. Za takšno posebno izkušnjo je bilo potrebno imeti le izkaznico Panevrope in biti namenjen na Dunaj, kjer je potekal prvi ustanovni kongres Panevropske Mednarodne Unije. Več kot dva tisoč delegatov iz cele Evrope se je sestalo zato, da bi vlilo novega upanja v boljšo skupno prihodnost vsem narodom, ki so po prvi svetovni vojni iskali novo politično stabilnost. Večini takratnih politikov se je predlagana ideja zdela smiselna. Čeprav je bila Slovenija takrat že del Kraljevine SHS, je poslala svojo lastno delegacijo in tako soustanovila prvo evropsko mednarodno organizacijo. Do leta 1991 ta dogodek predstavlja prvi in edini trenutek v naši zgodovini, v katerem smo nastopili kot mednarodni subjekt. Nacizem in komunizem sta delovanje Panevrope ukinils, a sadovi vizionarske ideje so danes del našega vsakdana.

 

Devetdeset let kasneje je Panevropsko Gibanje Slovenje na Dunaju organiziralo mednarodno konferenco, na kateri so slovesno zabeležili pomembno obletnico in iskali nove odgovore na težave današnje EU. Več kot 400 delegatov, govornikov in gostov je tri dni razglabljalo o potrebnih reformah znotraj Unije in o nujnosti nadaljevanja širitvenega procesa. Zunanji ministri in predsedniki držav, ki so se udeležili konference, so izpostavili, da mora Unija po Brexitu reagirati pozitivno, če ne želi, da tudi v državah kandidatkah izhlapi proevropsko vzdušje. Takšen scenarij bi vodil le še v večjo nestabilnost in neobvladljivo nacionalistično politiko. Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je izpostavil, da tako kot Jugoslavija v preteklosti, se je danes tudi EU izkazala kot "dober projekt za dobre čase" in da je nujno potrebno spremeniti bruseljske pristope do gospodarstva in do zunanje politike. Ker je bila tudi migracijska politika del javne razprave, je opozoril, da je nesprejemljivo, da je morala Makedonija po navodilih Bruslja zavračati migrante, ki so v resnici prihajali nazaj iz države EU, nato pa še trpeti mednarodno kritiziranje, čeprav je zgolj spoštovala bruseljska navodila.

 

Predsednik Kosova Thaci se je pohvalil, da je poostrena varnostna politika nadzora skrajnežev v zadnjih mesecih privedla k temu, da se je popolnoma ustavil tok prostovoljcev v smeri Islamske države in da Kosovo postaja stabilna partnerica za zahodne države. Na Panevropski konferenci pa je enoglasno s svojim zunanjim ministrom potožil o dejstvu, da je večina držav po svetu že priznala Republiko Kosovo in da si čim prej želijo, da bi tako ravnale še tiste članice Unije, ki tega še niso storile. Predsednik Albanije Nishani je prepričan, da lahko Albanija v EU prinese vrednote izredno laične države, v kateri muslimanska vera ostaja le del zasebnega življenja in ne vpliva na splošno politiko. Istočasno je prav Nishani v imenu vseh prisotnih predsednikov objasnil, da se širitev Unije lahko tudi upočasni – v kolikor je to po zadnjih pretresih potrebno za stabilizacijo EU – vendar je za vse kandidatke pomemben "proces" priključevanja, ki mora ostati jasen in varen.

 

Ob debati, ki se je vnela o neučinkovitosti procesa Brdo in dejstva, da ga je Nemčija "ukradla" slovensko-hrvaški iniciativi ter spremenila v Berlinski proces, ki zdaj postaja še pomemben del francoske, avstrijske in  italijanske zunanje politike, so ministri in predsedniki držav Zahodnega Balkana povedali, da zapletanje širitve dejansko najbolj škodi Uniji sami. Prav zato je predsednik slovenskega panevropskega gibanja Slovenije Laris Gaiser v zaključnem govoru prisotnim politikom ponudil v razmislek, da nezaupanje do Zahodnega Balkana znotraj EU začnejo slabiti z novo, vzporedno iniciativo, ki jo lahko te države sprožijo samoiniciativno na podlagi zgodovinskega primera. Namreč, ko so po drugi svetovni vojni ZDA ponovno kazale znake izolacionizma, Evropa pa željo po večjem povezovanju z Washingtonom, je predsednik Truman prosil, da evropske države, ki so se do takrat medsebojno bojevale, same izkažejo pripravljenost političnega povezovanja, samoobrambe in zgodovinskega odpuščanja. Na podlagi tega nasveta je bil leta 1947 podpisan Pakt Dunkerque in leta 1948 še danes veljavna Bruseljska pogodba o skupni obrambi proti zunanjemu sovražniku. S temi dokumenti v rokah je Truman prepričal Kongres in Senat, da so se razmere na stari celini spremenile na bolje in da je interes ZDA sodelovati z evropskimi državami, čeprav so v zgodovini zanetile strašne vojne. Tako je leta 1949 prišlo do podpisa Severnoatlantskega sporazuma in kasneje do oblikovanja NATO strukture.  Po besedah d. Gaiserja bi po dolgih prekinitvah širitvenega procesa, ki je upočasnjen prav zaradi nezaupanja večine državljanov Unije do stabilnosti in resnosti Zahodnega Balkana, lahko tamkajšnje države s podporo Panevrope začele razmišljati o tesnejšem regijskem povezovanju, ki bi v Bruslju zbrisal večino dvomov in predsodkov. "Primer Pakta iz Dunkerqua in Bruseljske pogodbe je lahko zvezda severnica vsem državam, ki želijo resnično boljši jutri znotraj EU," je zaključil Gaiser.

 

V trenutku, ko Panevropska Unija očitno dobiva nov zagon pod vodstvom slovenske podružnice na mednarodnem parketu in član Panevrope Andrej Plenković prevzema vodenje hrvaške vlade, na Dunaju ni bilo zaznati prisotnost slovenske politike in diplomacije.

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Zadeva Pen klub & Jazz klub Gajo: Bolj kot literatura pisateljskemu društvu dišijo evri
0
05.12.2017 19:55
V ponedeljek, 4. decembra, se je iztekel interni razpis Društva slovenskih pisateljev (DSP) za zbiranje ponudb za oddajo ... Več.
Piše: Uredništvo
Dvojna zloraba prava: Kršitev ustavnosti in teptanje ustavne demokracije v Državnem zboru
2
29.11.2017 12:09
Pred dnevi smo trije profesorji ustavnega prava javno opozorili, da v ustavni demokraciji večina poslancev, ki po preštetju ... Več.
Piše: Uredništvo
Kitajci prihajajo: 660 milijonov evrov v mariborsko letališče!
3
27.11.2017 09:58
Medtem ko nemški Fraport, novi lastnik ljubljanskega letališča Jožeta Pučnika ni investiral omembe vrednih sredstev v ... Več.
Piše: Uredništvo
Javna izjava: Neustavna sprememba ustave
10
22.11.2017 21:08
Trije ugledni pravniki mlajše generacije, dr. Andraž Teršek, dr. Matej Avbelj in dr. Jurij Toplak, so se javno oglasili zaradi ... Več.
Piše: Uredništvo
Bo danes konec ali novo nadaljevanje Vriskove ere?
1
21.11.2017 11:46
Danes bo potekal občni zbor Kmetijske zveze Slovenije, na katerem bodo člani zveze še enkrat skušali strmoglaviti svojega ... Več.
Piše: Uredništvo
Marjan Šarec je boljši Erjavec od Karla
3
16.11.2017 13:09
Skoraj zmagovalec nedeljskih predsedniških volitev, znan tudi kot Ivan Serpentinšek, kmetovalec izpod Kamniških planin, ni ... Več.
Piše: Uredništvo
Če ne morete voliti ZA, ostanite doma
2
10.11.2017 23:55
Sam v nedeljo, za razliko od prvega kroga, ne bom šel voliti, ker sem se naveličal volitev proti; volitev, ki so neke vrste malo ... Več.
Piše: Oskar Salobir
Režim v Madridu hoče cenzuro nad katalonskimi mediji!
0
25.10.2017 22:30
Španska vlada ne izvaja represije le nad katalonsko regionalno oblastjo, civilno družbo in njenimi predstavniki, ampak tudi in ... Več.
Piše: Uredništvo
Predsedniške volitve: Od izobčenca Šiška do luzerke Makovec Brenčič
7
22.10.2017 19:15
Katastrofalno nizka volilna udeležba, nekoliko manj glasov Borutu Pahorju od pričakovanj, pa tudi stabilna podpora Marjanu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Izjava: "Katalonija, lakmusov test državljanske in evropske zavesti"
2
15.10.2017 11:59
V zvezi z dogajanjem v Kataloniji, ki utegne prav danes zaradi napovedane razglasitve katalonske samostojnosti in neodvisnosti ... Več.
Piše: Uredništvo
"Vejperji" zaradi diskriminacije na ustavno sodišče
1
27.09.2017 08:32
Po pričakovanjih je bila na ustavno sodišče vložiena pobuda za presojo ustavnosti Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in ... Več.
Piše: Uredništvo
50.000 evrov za zlate košarkarje je huda blamaža nesojene predsednice Brenčičeve!
1
20.09.2017 10:34
Dobra država neodvisnega poslanca Bojana Dobovška je javno opozorila na nekaj, kar so opazili tudi mnogi naši bralci - namreč na ... Več.
Piše: Uredništvo
Jelinčič provocira: Slovenija mora takoj odstopiti od arbitražnega sporazuma!
5
04.09.2017 09:00
Vsakdo, ki se malo podrobneje loti branja arbitražne odločitve, takoj ugotovi, da gre za zmeden spis voluntarističnih pravnikov, ... Več.
Piše: Uredništvo
V zadnjem hipu je Alpe Adria Green rešila čast naših okoljevarstvenikov
13
01.09.2017 09:28
Mednarodno društvo za varstvo okolja in narave Alpe Adria Green je v nasprotju s pričakovanji vseeno vložilo pritožbo na izdano ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Mitingaštvo, nestrpnost in pogrom, to je politika Cerarjeve vlade
9
29.08.2017 13:54
Dobra država, na čelu katere je neodvisni poslanec Bojan Dobovšek, je danes medijem in javnosti poslala Poziv k prenehanju ... Več.
Piše: Uredništvo
"Fake news" v Podgorici ali kako se je Mike Pence "sešel s Cerarjem"
1
03.08.2017 08:35
Ob poplavi lažnih novic, t.i. fake news, ki so jih slovenski mainstream mediji včeraj prinašali iz Podgorice, kjer je potekalo ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Bojan Dobovšek: Cerarjevi spodkopavajo referendum o 2. tiru
7
06.07.2017 11:03
Nepovezani poslanec Bojan Dobovšek, idejni vodja zavoda Dobra država in oster kritik Cerarjeve vlade, je v zvezi z jesenskim ... Več.
Piše: Uredništvo
Hrvaška ima prav: Naj bo meja po sredini Savudrijske (u)vale!
3
03.07.2017 09:20
Ker hrvaška v kontekstu Piranskega zaliva oziroma morske razmejitve med Slovenijo in Hrvaško v zadnjem času striktno uporablja ... Več.
Piše: Uredništvo
Laris Gaiser: Arbitraža je drago ogledalo nekompetentni slovenski politični eliti
4
29.06.2017 23:15
Ob javni objavi razsodbe arbitražnega sodišča v Haagu je Slovensko panevropsko gibanje, ki se je vedno dejavno ukvarjalo z ... Več.
Piše: Uredništvo
Zmago pl. Jelinčič polemizira: Arbitraža kot zgodovski laboratorij
5
20.06.2017 10:15
Dober teden nas še loči do napovedane javne razglasitve arbitražne razsodbe v Haagu. V politiki, medijih in celo strokovnih ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Obsodba v imenu ljudstva: Za božjo voljo, zaustavite vendar že tega Jakliča!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 6.763
02/
Mladina go home!*
Oskar Salobir
Ogledov: 3.826
03/
Udbovska deca: lustracija ni bila možna, saj bi bil lustriran najmanj vsak peti Slovenec
Boštjan M. Zupančič
Ogledov: 11.553
04/
Za Cerarjeve je vladanje kot igra na srečo z elementi goljufanja državljanov
Bojan Dobovšek
Ogledov: 2.064
05/
Vremenska in piarovska katastrofa Mira Cerarja: ko je okvara na vladnem letalu izgovor za obisk prizadetih krajev, so volitve pred vrati!
Uredništvo
Ogledov: 1.417
06/
Privatizacija NLB: vlada tišči glavo v pesek, hkrati pa meče pesek v oči Evropski komisiji in državljanom
Bojan Dobovšek
Ogledov: 1.463
07/
Plemenita provokacija: Hrvati imajo prav glede arbitraže!
Zmago Jelinčič Pl.
Ogledov: 3.369
08/
Peršakova "luda kuća*": Inšpektor za medije že 560 dni ignorira kršitev medijske zakonodaje, grozi pa z globo znanemu fotografu, ker ima spletno stran v angleščini!
Uredništvo
Ogledov: 1.431
09/
Primer Henkel Slovenija: umetnost izogibanja davkov brez bega v davčne oaze
Bine Kordež
Ogledov: 989
10/
Javna obsodba – fizičnega (!) - nasilja nad sodnikom Vrhovnega sodišča Janom Zobcem
Uredništvo
Ogledov: 879