Opazili smo

Panevropa je stara 90 let in še kar živi

Na Dunaju je ob tem jubileju Panevropsko Gibanje Slovenje organiziralo mednarodno konferenco, na kateri so slovesno zabeležili pomembno obletnico in iskali nove odgovore na težave današnje Evropske unije. Več kot 400 delegatov, govornikov in gostov je tri dni razglabljalo o potrebnih reformah znotraj EU in o nujnosti nadaljevanja širitvenega procesa. "Države Zahodnega Balkana naj se zgledujejo po zgodovini Severnoatlantskega pakta", je ob tem dejal predsednik slovenske Panevrope dr. Laris Gaiser.

17.10.2016 11:51
Ključne besede:   Panevropa   Dunaj   Laris Gaiser   Hasim Thaci   Ivanov   Kosovo   Andrej Plenković   Slovensko panevropsko gibanje

Foto: Katharina Schiffl

Evropska Unija mora po Brexitu reagirati pozitivno, če ne želi, da tudi v državah kandidatkah izhlapi proevropsko vzdušje in nastopi obdobje nestabilnosti.

Oktobra 1926 so državljani Evrope lahko prvič v zgodovini potovali po stari celini brez vizumov in posebnih kontrol. Za takšno posebno izkušnjo je bilo potrebno imeti le izkaznico Panevrope in biti namenjen na Dunaj, kjer je potekal prvi ustanovni kongres Panevropske Mednarodne Unije. Več kot dva tisoč delegatov iz cele Evrope se je sestalo zato, da bi vlilo novega upanja v boljšo skupno prihodnost vsem narodom, ki so po prvi svetovni vojni iskali novo politično stabilnost. Večini takratnih politikov se je predlagana ideja zdela smiselna. Čeprav je bila Slovenija takrat že del Kraljevine SHS, je poslala svojo lastno delegacijo in tako soustanovila prvo evropsko mednarodno organizacijo. Do leta 1991 ta dogodek predstavlja prvi in edini trenutek v naši zgodovini, v katerem smo nastopili kot mednarodni subjekt. Nacizem in komunizem sta delovanje Panevrope ukinils, a sadovi vizionarske ideje so danes del našega vsakdana.

 

Devetdeset let kasneje je Panevropsko Gibanje Slovenje na Dunaju organiziralo mednarodno konferenco, na kateri so slovesno zabeležili pomembno obletnico in iskali nove odgovore na težave današnje EU. Več kot 400 delegatov, govornikov in gostov je tri dni razglabljalo o potrebnih reformah znotraj Unije in o nujnosti nadaljevanja širitvenega procesa. Zunanji ministri in predsedniki držav, ki so se udeležili konference, so izpostavili, da mora Unija po Brexitu reagirati pozitivno, če ne želi, da tudi v državah kandidatkah izhlapi proevropsko vzdušje. Takšen scenarij bi vodil le še v večjo nestabilnost in neobvladljivo nacionalistično politiko. Makedonski predsednik Gjorge Ivanov je izpostavil, da tako kot Jugoslavija v preteklosti, se je danes tudi EU izkazala kot "dober projekt za dobre čase" in da je nujno potrebno spremeniti bruseljske pristope do gospodarstva in do zunanje politike. Ker je bila tudi migracijska politika del javne razprave, je opozoril, da je nesprejemljivo, da je morala Makedonija po navodilih Bruslja zavračati migrante, ki so v resnici prihajali nazaj iz države EU, nato pa še trpeti mednarodno kritiziranje, čeprav je zgolj spoštovala bruseljska navodila.

 

Predsednik Kosova Thaci se je pohvalil, da je poostrena varnostna politika nadzora skrajnežev v zadnjih mesecih privedla k temu, da se je popolnoma ustavil tok prostovoljcev v smeri Islamske države in da Kosovo postaja stabilna partnerica za zahodne države. Na Panevropski konferenci pa je enoglasno s svojim zunanjim ministrom potožil o dejstvu, da je večina držav po svetu že priznala Republiko Kosovo in da si čim prej želijo, da bi tako ravnale še tiste članice Unije, ki tega še niso storile. Predsednik Albanije Nishani je prepričan, da lahko Albanija v EU prinese vrednote izredno laične države, v kateri muslimanska vera ostaja le del zasebnega življenja in ne vpliva na splošno politiko. Istočasno je prav Nishani v imenu vseh prisotnih predsednikov objasnil, da se širitev Unije lahko tudi upočasni – v kolikor je to po zadnjih pretresih potrebno za stabilizacijo EU – vendar je za vse kandidatke pomemben "proces" priključevanja, ki mora ostati jasen in varen.

 

Ob debati, ki se je vnela o neučinkovitosti procesa Brdo in dejstva, da ga je Nemčija "ukradla" slovensko-hrvaški iniciativi ter spremenila v Berlinski proces, ki zdaj postaja še pomemben del francoske, avstrijske in  italijanske zunanje politike, so ministri in predsedniki držav Zahodnega Balkana povedali, da zapletanje širitve dejansko najbolj škodi Uniji sami. Prav zato je predsednik slovenskega panevropskega gibanja Slovenije Laris Gaiser v zaključnem govoru prisotnim politikom ponudil v razmislek, da nezaupanje do Zahodnega Balkana znotraj EU začnejo slabiti z novo, vzporedno iniciativo, ki jo lahko te države sprožijo samoiniciativno na podlagi zgodovinskega primera. Namreč, ko so po drugi svetovni vojni ZDA ponovno kazale znake izolacionizma, Evropa pa željo po večjem povezovanju z Washingtonom, je predsednik Truman prosil, da evropske države, ki so se do takrat medsebojno bojevale, same izkažejo pripravljenost političnega povezovanja, samoobrambe in zgodovinskega odpuščanja. Na podlagi tega nasveta je bil leta 1947 podpisan Pakt Dunkerque in leta 1948 še danes veljavna Bruseljska pogodba o skupni obrambi proti zunanjemu sovražniku. S temi dokumenti v rokah je Truman prepričal Kongres in Senat, da so se razmere na stari celini spremenile na bolje in da je interes ZDA sodelovati z evropskimi državami, čeprav so v zgodovini zanetile strašne vojne. Tako je leta 1949 prišlo do podpisa Severnoatlantskega sporazuma in kasneje do oblikovanja NATO strukture.  Po besedah d. Gaiserja bi po dolgih prekinitvah širitvenega procesa, ki je upočasnjen prav zaradi nezaupanja večine državljanov Unije do stabilnosti in resnosti Zahodnega Balkana, lahko tamkajšnje države s podporo Panevrope začele razmišljati o tesnejšem regijskem povezovanju, ki bi v Bruslju zbrisal večino dvomov in predsodkov. "Primer Pakta iz Dunkerqua in Bruseljske pogodbe je lahko zvezda severnica vsem državam, ki želijo resnično boljši jutri znotraj EU," je zaključil Gaiser.

 

V trenutku, ko Panevropska Unija očitno dobiva nov zagon pod vodstvom slovenske podružnice na mednarodnem parketu in član Panevrope Andrej Plenković prevzema vodenje hrvaške vlade, na Dunaju ni bilo zaznati prisotnost slovenske politike in diplomacije.

 

 

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Zmago pl. Jelinčič polemizira: Arbitraža kot zgodovski laboratorij
5
20.06.2017 10:15
Dober teden nas še loči do napovedane javne razglasitve arbitražne razsodbe v Haagu. V politiki, medijih in celo strokovnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Kdo bo prvi na levici
3
15.06.2017 10:26
Po dramatičnem padcu podpore vladajoči SMC in njenemu predsedniku Miru Cerarju se že začenjajo preoblikovati tudi politična ... Več.
Piše: Uredništvo
Vrnitev Melanie Trump
0
30.05.2017 15:00
Kljub povsem drugačnim, včasih celo podcenjujočim ali nesramnim napovedim postaja vloga Melanie Trump, prve dame ZDA, zaradi ... Več.
Piše: Igor Mekina
Slovenija in Rusija, 25 let priznanja: Vzpostavitev diplomatskih odnosov (3. del)
1
27.05.2017 22:10
Objavljamo tretji in zadnji del zgodbe vzpostavljanju diplomatskih odnosov z Rusijo izpod peresa Romana Kokalja, ki ... Več.
Piše: Roman Kokalj
Slovenija in Rusija, 25 let priznanja: Beograjska depeša (2. del)
0
25.05.2017 14:09
Nadaljujemo z drugim delom zanimivega pričevanja Romana Kokalja, kjer ob 25. obletnici ruskega priznanja Slovenije - to se je ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenija in Rusija, 25 let priznanja: Naporni prvi koraki v hladni Moskvi (1. del)
0
23.05.2017 15:10
Ob obletnici ruskega priznanja - 25. maja bo namreč minilo natanko 25 let, odkar je Ruska federacija vzpostavila diplomatske ... Več.
Piše: Roman Kokalj
Olimpijski Mandarić: Prišel, videl, zaslužil in odšel?
3
15.05.2017 14:13
Je ameriški poslovnež srbskega rodu Milan Mandarić prišel v Olimpijo, da bi klubu povrnil staro slavo, ali da bi s prodajo ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Kolaps javnega zdravstva se je začel
4
12.04.2017 09:27
Žal smo imeli na portalu+ ves čas prav. Na kar opozarjamo že dve leti, se je začelo uresničevati: zaradi pomanjkanja denarja ima ... Več.
Piše: Uredništvo
Kaj propad Agrokorja pomeni za Mercator
3
05.04.2017 12:00
Danes potekata v Zagrebu dve seji, povezani s propadajočim Agrokorjem in Mercatorjem: hrvaški sabor odloča o t.i. Lex Agrokor, ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Mercatorjevanje
3
03.04.2017 13:14
Pred skoraj tremi leti je Todorićev Agrokor s pomočjo kreditiranja bank kupil večinski delež Mercatorja. Za delnico je plačal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Drugi tir: odprto pismo predsedniku vlade Miru Cerarju
1
21.03.2017 10:35
Spoštovani predsednik vlade,kaplja čez rob odločitve, da napišem to pismo, je zadnji odstavek izprispevka Marka Goloba, ki ga je ... Več.
Piše: Miha Burger
Blamaža: Ministrstvo za kulturo poslalo dopis medijskim organizacijam, tem pa nič jasno
1
16.03.2017 13:53
Na ministrstvu za kulturo se zelo dobro zavedajo, da so s pripravo kontroverzne medijske strategije pogoreli na celo črti. Sedaj ... Več.
Piše: Uredništvo
Nemirna Zdravniška zbornica: vojna proti novi predsednici Zdenki Čebašek Travnik!
3
13.03.2017 15:26
Ni minilo veliko, ko se je proti novoizvoljeni predsednici Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) usul plaz. Mediji so pograbili ... Več.
Piše: Uredništvo
Tanja Muha spreminja Dolenčeve prakse: Akos prisluhnil glasbenim urednikom
1
09.03.2017 14:02
Tega, da je trenutna ureditev na področju obveznega predvajanja slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih ... Več.
Piše: Uredništvo
Levica in SMC brez večine na ustavnem sodišču, Pahor predlaga dva "desna"
0
08.03.2017 12:36
Vse kaže, da bo predsednik države Borut Pahor predlagal dva desna in dva leva kandidata za ustavne sodnike ter tako prekrižal ... Več.
Piše: Uredništvo
Preden se bodo na ministrstvu za kulturo zbudili iz zimskega spanca, bo že konec mandata
2
03.03.2017 10:00
Vlada še vedno ni obravnavala kontroverzne medijske strategije, ki jo že lep čas pripravljajo in usklajujejo na ministrstvu za ... Več.
Piše: Uredništvo
Omar Naber pokomentiral dogajanje okoli letošnje Eme in objavil video
4
28.02.2017 10:16
Omar Naber je na svojem Facebooku objavil komentar na dogajanje okoli letošnje Eme in video pofestivalskega vzdušja. Kot pravi, ... Več.
Piše: Uredništvo
Ema 2017: Duet BQL je zbral dobrih 13.000, vsi ostali skupaj pa "vsega" 17.000 glasov
1
27.02.2017 15:53
Dopoldne smo Radiotelevizijo Slovenija zaprosili za podatke o telefonskem glasovanju na letošnji Emi. A še preden so nam jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Ema 2017: Komu od osmih finalistov kaže najbolje?
2
23.02.2017 11:54
Pred nami je finalni večer letošnje Eme. Na spletnem omrežju Youtube smo preverili, komu od osmih finalistov trenutno kaže ... Več.
Piše: Uredništvo
Poseben jubilej Cerarjeve vlade: Direktorat za medije že pol leta brez direktorja? Kaj pa skrb za slovenski jezik?
0
15.02.2017 11:40
Odštevamo dneve do 8. marca, ko bodo na ministrstvu za kulturo očitno zabeležili poseben jubilej. Če vladi Mira Cerarja namreč ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Gay is ok!" ali razmislek o tem, kako so mediji poročali o smrti Rudolpha Moshammerja in Gašperja Tiča
Dejan Steinbuch
Ogledov: 9.620
02/
Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica
Ivan Simič
Ogledov: 4.367
03/
Ob 26. obletnici druge Živalske farme
Blaž Mrevlje
Ogledov: 4.077
04/
Moja arbitraža: Kako sem kot dobri samaritan leto za letom polnil hrvaški proračun
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.529
05/
France Bučar je nasprotoval arbitraži tudi zato, ker ni zaupal Borutu Pahorju
Laris Gaiser
Ogledov: 2.820
06/
Davčni strokovnjak Ivan Simič odgovarja novinarskim asom Suzani Rankov, Vesni Vuković, Primožu Cirmanu in Tomažu Modicu
Ivan Simič
Ogledov: 2.318
07/
Izolacija Katarja je le vrh precej večje in globalne strategije velesil
Laris Gaiser
Ogledov: 2.376
08/
Žilne opornice in žilavi uporniki v socialistični Sloveniji
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.378
09/
Pravica do popravka: "Iznajdljivo davčno poslovanje novinarskih asov Suzane Rankov, Vesne Vuković, Primoža Cirmana in Tomaža Modica"
Uredništvo
Ogledov: 1.285
10/
Kako zanikrno se je Cerarjeva vlada lotila postopka imenovanja direktorja Agencije za varstvo konkurence!
Aljoša Pečan
Ogledov: 968