Komentar

Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese

Junckerjeva Bela knjiga ni prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in sprememb. Vendar se obeta delitev Evrope na tiste, ki mislijo pohiteti z reformami na področju varnosti in tehnologije - ki se zavedajo potrebe po evropski odpornosti v priseljenskih zmešnjavah, v prihodnjih ameriških viharjih in kitajskih cunamijih - ter na tiste, ki se želijo še naprej voziti po enem tiru.

03.03.2017 21:30
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   EU   Jean-Claude Juncker   berlinski zid   železna zavesa   Schengen

Fotomontaža: Portal PLUS

Napačna odločitev bi lahko Slovenijo, potem ko je leta 2015 - ob migrantski krizi - povzročila krizo schengenske žametne zavese, zagrnila z novo železno zaveso.

Pisec teh vrstic (v nadaljevanju PTV) ima v tem spomladanskem semestru veliko predavanj in veliko stikov s študenti. Ondan jih je - ko je govoril o Evropi po drugi svetovni vojni - vprašal, če so kdaj gledali film Carola Reeda z naslovom Tretji človek, v katerem igra glavno vlogo (vojnega dobičkarja Harryja Limea) znameniti Orson Welles. V predavalnici je zavladala tišina, vsi so se zazrli v svoje zapiske, oglasil se ni nihče. PTV je nato ponovil dialog med Limeom in njegovim prijateljem Hollyjem Martinsom. Lime pravi: "V času Borgijcev so se v Italiji vojskovali, imeli nasilje, umore in prelivanje krvi, vendar so ustvarili Michelangela, Leonarda da Vincija in renesanso. V Švici so imeli bratsko ljubezen, imeli so petsto let demokracije in miru - in kaj so ustvarili? Uro s kukavico."

 

Zgodbo, ki je študentje niso poznali, je PTV uporabil za oznako tistih, ki niso navdušeni nad demokracijo in ki jih zanimajo rezultati (dobički?), do katerih se pride z nasiljem. PTV je študentom predaval tudi o veleposlanikih slovenskega rodu, ki so zastopali kraljevino Jugoslavijo med dvema vojnama: o Izidorju Cankarju, Ivanu Hribarju in Leonidu Pitamicu. Označil jih je za odlične diplomate, katerih dosežke si je treba zapomniti. Preskus spomina je sledil na izpitu. Ko kandidatka na vprašanje (Naštejte nekaj imen slavnih diplomatov slovenskega rodu, ki so delovali med obema vojnama!) ni odgovorila, ji je PTV poskusil pomagati:

 

 

"Saj jih ni veliko, trije, štirje?"

 

"Aha," se je spomnila študentka, "JBTZ!"

 

 

PTV za opisano zablodo ne krivi študentke, ampak slovenski šolski sistem, ki je v času po drugi svetovni vojni in nič manj po koncu hladne vojne pri dijakih in študentih povzročil velikansko pojmovno zmešnjavo, predvsem pa jih je razorožil glede zgodovine, logike, intelektualne discipline in radovednosti. Primer z diplomati je nato PTV - za ponazoritev pomena izobrazbe - uporabil v nekem poznejšem predavanju. Takrat je sledilo še hujše razočaranje. Ko je končal smešno (morda res ne zabavno) zgodbo, se nihče ni smejal. Slušatelji, ki so jim bili neznani slavni Slovenci, in ki niso vedeli, da sta se slovenska pomlad in slovenska državnost začeli s sporom med vojaško in civilno družbo (JBTZ so začetnice obtožencev na znamenitem vojaškem procesu leta 1988), večinoma tudi niso razumeli absurdnosti te pripovedi.

 

Eden od razpravljalcev na posvetu ob trideseti obletnici 57. številke Nove revije je postavil vprašanje o zmanjševanju števila in grozečem izumrtju Slovencev zaradi nizke rodnosti, drugi je ugotovil, da Slovenija tehnološko in gospodarsko zaostaja, ker ne dohaja tehnološkega razvoja v razvitem svetu. Več razpravljalcev se je norčevalo iz - piscu teh vrstic sicer komaj znanega - strateškega dokumenta Slovenija 2050, v katerem menda piše, da bodo tistega leta Slovenci "srečni ljudje".

 

In tu smo pri bistvu, ki nas je doletelo v teh dneh in ki ga pooseblja obisk Jean-Claudea Junckerja pri slovenskih voditeljih. Juncker se je domislil petih scenarijev o prihodnosti Evropske unije: prvi scenarij predstavlja nadaljevanje unije, kot da se ni nič zgodilo. Drugi scenarij krči obseg evropskih pristojnosti: ostal naj bi le skupni trg. Tretji scenarij predpostavlja delitev EU na hitrejše in počasnejše oz. nekakšno koalicijo voljnih. Četrti scenarij naj bi okrepil nekatere izbrane akrivnosti, peti pa vsebuje evropske sanje o vse tesnejši zvezi, recimo o federaciji.

 

Junckerjeva Bela knjiga morda ni prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih, ki si seveda želijo lagodno nadaljevanje enotirne družbe. Morda - tudi ne čisto brez razloga - ne zaupajo predsedniku Evropske komisije, da prihaja čas odločitev in sprememb. Vendar Juncker zelo jasno pripoveduje, da se obeta delitev Evrope na tiste, ki mislijo pohiteti z reformami na področju varnosti in tehnologije, torej ki se zavedajo potrebe po evropski odpornosti v priseljenskih zmešnjavah, v prihodnjih ameriških viharjih in kitajskih cunamijih, in na tiste, ki se želijo še naprej voziti po enem tiru. Mimogrede, v vseh scenarijih omenjajo "avtomatizirane in povezane avtomobile", ki so nekakšna metafora za tehnični napredek. Menda v tem grmu tiči nemški zajček.

 

O vključitvi v eno in drugo skupino bo lahko do določene mere odločala sama Slovenija. Če se bo hotela obdržati med najboljšimi, bo morala dopustiti sodelovanje in ustvarjalnost najbolj bistrih in najbolj sposobnih Slovencev ne glede na politično barvo, pa še koga bo morala poklicati iz tujine. V glavnem pa bodo o usodi Slovenije - ali si zasluži uvrstitev med odličnjake - odločali drugi. Naloga slovenske politike bo, da za predstavitev svojih sposobnosti na mednarodnem prizorišču uporabi najbolj - kot rečeno - bistre in sposobne državljane. Spodbujanje malomarnosti do lastne nacionalne države in sovražnosti do kapitalizma/liberalizma nas prav gotovo ne bo uvrstilo v ožji krog najbolj naprednih držav; po vsej verjetnosti nas bo potisnilo v skupino nesrečnih/ujetniških narodov. Ne pozabimo, da smo ob koncu hladne vojne govorili o osvoboditvi ujetniških narodov, s čimer smo imeli v mislih narode, ki so zaostali onstran berlinskega zidu oz. železne zavese. Napačna odločitev bi lahko Slovenijo, potem ko je leta 2015 - ob migrantski krizi - povzročila krizo schengenske žametne zavese, zagrnila z novo železno zaveso.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
4
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
27
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,207
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,642
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,467
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,400
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,602
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,340
07/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 716
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 614
09/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,990
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,373