Komentar

Negotovi slovensko-evropski objem v grozeči senci nove železne zavese

Junckerjeva Bela knjiga ni prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih. Morda ne verjamejo, da prihaja čas odločitev in sprememb. Vendar se obeta delitev Evrope na tiste, ki mislijo pohiteti z reformami na področju varnosti in tehnologije - ki se zavedajo potrebe po evropski odpornosti v priseljenskih zmešnjavah, v prihodnjih ameriških viharjih in kitajskih cunamijih - ter na tiste, ki se želijo še naprej voziti po enem tiru.

03.03.2017 21:30
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Slovenija   EU   Jean-Claude Juncker   berlinski zid   železna zavesa   Schengen

Fotomontaža: Portal PLUS

Napačna odločitev bi lahko Slovenijo, potem ko je leta 2015 - ob migrantski krizi - povzročila krizo schengenske žametne zavese, zagrnila z novo železno zaveso.

Pisec teh vrstic (v nadaljevanju PTV) ima v tem spomladanskem semestru veliko predavanj in veliko stikov s študenti. Ondan jih je - ko je govoril o Evropi po drugi svetovni vojni - vprašal, če so kdaj gledali film Carola Reeda z naslovom Tretji človek, v katerem igra glavno vlogo (vojnega dobičkarja Harryja Limea) znameniti Orson Welles. V predavalnici je zavladala tišina, vsi so se zazrli v svoje zapiske, oglasil se ni nihče. PTV je nato ponovil dialog med Limeom in njegovim prijateljem Hollyjem Martinsom. Lime pravi: "V času Borgijcev so se v Italiji vojskovali, imeli nasilje, umore in prelivanje krvi, vendar so ustvarili Michelangela, Leonarda da Vincija in renesanso. V Švici so imeli bratsko ljubezen, imeli so petsto let demokracije in miru - in kaj so ustvarili? Uro s kukavico."

 

Zgodbo, ki je študentje niso poznali, je PTV uporabil za oznako tistih, ki niso navdušeni nad demokracijo in ki jih zanimajo rezultati (dobički?), do katerih se pride z nasiljem. PTV je študentom predaval tudi o veleposlanikih slovenskega rodu, ki so zastopali kraljevino Jugoslavijo med dvema vojnama: o Izidorju Cankarju, Ivanu Hribarju in Leonidu Pitamicu. Označil jih je za odlične diplomate, katerih dosežke si je treba zapomniti. Preskus spomina je sledil na izpitu. Ko kandidatka na vprašanje (Naštejte nekaj imen slavnih diplomatov slovenskega rodu, ki so delovali med obema vojnama!) ni odgovorila, ji je PTV poskusil pomagati:

 

 

"Saj jih ni veliko, trije, štirje?"

 

"Aha," se je spomnila študentka, "JBTZ!"

 

 

PTV za opisano zablodo ne krivi študentke, ampak slovenski šolski sistem, ki je v času po drugi svetovni vojni in nič manj po koncu hladne vojne pri dijakih in študentih povzročil velikansko pojmovno zmešnjavo, predvsem pa jih je razorožil glede zgodovine, logike, intelektualne discipline in radovednosti. Primer z diplomati je nato PTV - za ponazoritev pomena izobrazbe - uporabil v nekem poznejšem predavanju. Takrat je sledilo še hujše razočaranje. Ko je končal smešno (morda res ne zabavno) zgodbo, se nihče ni smejal. Slušatelji, ki so jim bili neznani slavni Slovenci, in ki niso vedeli, da sta se slovenska pomlad in slovenska državnost začeli s sporom med vojaško in civilno družbo (JBTZ so začetnice obtožencev na znamenitem vojaškem procesu leta 1988), večinoma tudi niso razumeli absurdnosti te pripovedi.

 

Eden od razpravljalcev na posvetu ob trideseti obletnici 57. številke Nove revije je postavil vprašanje o zmanjševanju števila in grozečem izumrtju Slovencev zaradi nizke rodnosti, drugi je ugotovil, da Slovenija tehnološko in gospodarsko zaostaja, ker ne dohaja tehnološkega razvoja v razvitem svetu. Več razpravljalcev se je norčevalo iz - piscu teh vrstic sicer komaj znanega - strateškega dokumenta Slovenija 2050, v katerem menda piše, da bodo tistega leta Slovenci "srečni ljudje".

 

In tu smo pri bistvu, ki nas je doletelo v teh dneh in ki ga pooseblja obisk Jean-Claudea Junckerja pri slovenskih voditeljih. Juncker se je domislil petih scenarijev o prihodnosti Evropske unije: prvi scenarij predstavlja nadaljevanje unije, kot da se ni nič zgodilo. Drugi scenarij krči obseg evropskih pristojnosti: ostal naj bi le skupni trg. Tretji scenarij predpostavlja delitev EU na hitrejše in počasnejše oz. nekakšno koalicijo voljnih. Četrti scenarij naj bi okrepil nekatere izbrane akrivnosti, peti pa vsebuje evropske sanje o vse tesnejši zvezi, recimo o federaciji.

 

Junckerjeva Bela knjiga morda ni prebudila posebne pozornosti pri slovenskih voditeljih, ki si seveda želijo lagodno nadaljevanje enotirne družbe. Morda - tudi ne čisto brez razloga - ne zaupajo predsedniku Evropske komisije, da prihaja čas odločitev in sprememb. Vendar Juncker zelo jasno pripoveduje, da se obeta delitev Evrope na tiste, ki mislijo pohiteti z reformami na področju varnosti in tehnologije, torej ki se zavedajo potrebe po evropski odpornosti v priseljenskih zmešnjavah, v prihodnjih ameriških viharjih in kitajskih cunamijih, in na tiste, ki se želijo še naprej voziti po enem tiru. Mimogrede, v vseh scenarijih omenjajo "avtomatizirane in povezane avtomobile", ki so nekakšna metafora za tehnični napredek. Menda v tem grmu tiči nemški zajček.

 

O vključitvi v eno in drugo skupino bo lahko do določene mere odločala sama Slovenija. Če se bo hotela obdržati med najboljšimi, bo morala dopustiti sodelovanje in ustvarjalnost najbolj bistrih in najbolj sposobnih Slovencev ne glede na politično barvo, pa še koga bo morala poklicati iz tujine. V glavnem pa bodo o usodi Slovenije - ali si zasluži uvrstitev med odličnjake - odločali drugi. Naloga slovenske politike bo, da za predstavitev svojih sposobnosti na mednarodnem prizorišču uporabi najbolj - kot rečeno - bistre in sposobne državljane. Spodbujanje malomarnosti do lastne nacionalne države in sovražnosti do kapitalizma/liberalizma nas prav gotovo ne bo uvrstilo v ožji krog najbolj naprednih držav; po vsej verjetnosti nas bo potisnilo v skupino nesrečnih/ujetniških narodov. Ne pozabimo, da smo ob koncu hladne vojne govorili o osvoboditvi ujetniških narodov, s čimer smo imeli v mislih narode, ki so zaostali onstran berlinskega zidu oz. železne zavese. Napačna odločitev bi lahko Slovenijo, potem ko je leta 2015 - ob migrantski krizi - povzročila krizo schengenske žametne zavese, zagrnila z novo železno zaveso.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.322
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.930
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.573
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.229
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.542
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.384
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.903
08/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.113
09/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 918
10/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 654