Komentar

Prvih 100 let Bauhausa: Itten-Gropiusov paradoks

Na portalu+ z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šole Bauhaus iz leta 1919. Kmalu bo minilo sto let, odkar se je na svetu vse spremenilo z Bauhaus revolucijo. Historični avantgardisti so uvedli v umetnost svetlo, po vsem svetu razširjeno racionalnost. V umetnost so uvedli monumentalno belo solidarnost in heterotopično radost.

04.03.2017 23:59
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   Bauhaus   1919   Johannes Itten   Walter Gropius   Dunaj   I. svetovna vojna   arhitektura

Foto: arhiv Portala PLUS

Vse, kar doživljamo na tem planetu, izhaja iz skrivnosti barve. Ta se za vse nas prelomi iz svetlobe, pravi eden od osrednjih pedagogov Bauhaus.

Anarho-ateisti zelo radi opazujemo mistike med tem, ko uprizarjajo svoje obrede, doktrine in dogme. Želimo razumeti od kod izvira njihov fanatizem. Samo analitsko budni ljudje so ves čas na preži. Pri vsem tem naj poudarim, da anarho-kozmisti nočemo na noben način mistikom razvrednotiti njihove karizme, ko se z molitvijo ali meditacijo trudijo prizvati božjo prisotnost. V prejšnjem stavku sem celo nameraval napisati "njihove kostumirane karizme", pa sem se vzdržal, da ne bi izzvenel ironično. Razumem njihovo žrtvovanje za nič, nikakor pa ne morem razumeti njihovega agresivnega vsiljevanja ideje božjega načrta. Že njihova obredna kostumografija in koreografija naj bi bili neposreden dokaz o Božji prisotnosti v realnem, da o arhitekturi hramov ne govorim!

 

Naj vas opozorim, da se zavedam, da je današnji uvod v komentar v nasprotju s temo, ki jo obravnavam. Toda nujno potreben je! Na portalu+ namreč z današnjim dnem začenjam s slavji ob stoletnici ustanovitve umetniške šole Bauhaus iz leta 1919. Kmalu bo minilo sto let, odkar se je na svetu vse spremenilo z Bauhaus revolucijo. Historični avantgardisti so uvedli v umetnost svetlo, po vsem svetu razširjeno racionalnost. V umetnost so uvedli monumentalno belo solidarnost in heterotopično radost. Vse, kar doživljamo na tem planetu, izhaja iz skrivnosti barve. Ta se za vse nas prelomi iz svetlobe, pravi eden od osrednjih pedagogov Bauhaus. Barva je najmočnejše orodje za oblikovalce sveta, doda v istem nagovoru in nas na koncu pouči: Izbor barve je najgloblja človeška izjava. Saj poznate misel: Kriv je tisti, ki je izbral. Bog je nedolžen!

 

Menim, da ni srednje izobraženega človeka, ki ne bi poznal imena arhitekta Walterja Gropiusa, ustanovitelja šole Bauhaus, častnika nemške vojske, ki je zapustil bojišče I. svetovne vojne s humanističnim načrtom. Takoj po vojni se ga je lotil udejanjiti. Na začetku je projiciral ekspresionistično stilno formacijo, ki je v tistem času nihala med religioznim in akcionističnim smislom. Lahko si predstavljate, na katero stran je stopil mladi arhitekt, ki je še pred kratkim gledal
strelske jarke na fronti? Seveda, na stran akcionistične internacionale! Walter Gropius se je po I. svetovni vojni začel na vseh ravneh zavzemati za racionalen pristop do vsega, prav posebej pa do umetnosti. V gradnji je našel svoj novi svet brez vojn.

 

Toda že prva leta Bauhausovega delovanja so sprožila načelen konflikt, ki nas razburja še stoletje kasneje. Zgodil se je takoj ob začetku prvega študijskega semestra, stopnjeval pa se je v naslednjih treh šolskih letih. Spor je potekal med ustanoviteljem šole, Walterjem Gropiusom in osrednjim predavateljem vizualne teorije Johannesom Ittnom. Moj današnji komentar je najgloblji poklon umetniku, didaktiku in mistiku Johannesu Ittnu. Njegova temeljna knjiga Umetnost barve je briljantno tematizirala barvne kontraste. V tem znamenitem sporu sta Itten in Gropius kontrast.

 

Želim vam olajšati branje in razumevanje konflikta: po treh letih delovanja umetniške šole, leta 1922, je direktor Walter Gropius dal odpoved mlademu umetniku in teoretiku Ittnu. Ta navidez brutalna gesta je bila daljnosežna in paradoksalna. Gropius preprosto ni več odobraval njegovih metod poučevanja. Zato je začel proti Itnnu pospešeno procesirati in v šolskem kurikulumu poudarjati funkcionalizem ter uveljavljati industrijsko obdelavo materialov. Metodološki misticizem Ittna je tako postal lesena cokla razsvetljenskega Bauhaus projekta. Gropius si je s pomočjo konflikta z Ittnom izoblikoval svojo optimalno projekcijo, ki bo vplivala na svet naslednjih petsto let!

 

Zdaj pa o briljantnem Johannesu Ittnu! Mistik je tisti, ki nas spodbuja h kozmični občutljivosti, svoje doživetje želi deliti skupaj z nami. Mistik, pedagog na ves glas učencem oznanja svojo mistično izkušnjo. Želi povzdigniti človeško bivanjsko nemoč do tiste ravni, ko študenta in študentko umetnosti neposredno poveže z absolutnim, s skrivnostjo. Z meditacijo ali kontemplacijo se učenec tako pojavi v neposredi bližini Božjega. V tem mistik doživlja svoje poslanstvo. Tukaj sem mu tudi sam nasproten, tako kot Gropius. To pa predvsem zaradi tega, ker jemlje metode za prikazovanje čudeža iz inventarja scenskih in intermedijskih umetnosti, ne da bi navajal, od kod jih jemlje in kako si jih prilagaja. Mistiki pač ne citirajo!

 

Toda navkljub vsemu je bil Johannes Itten izjmen umetnik-mistik, ki je pripravljal mlade umetnike in umetnice za vstop v svet umetnosti. Sprožil je prelomnico v poučevanju vizualne umetnosti! Barva! Barva je bila za Ittna nenehno bivanje v božji prisotnosti. Vseskozi je govoril, da je nujno potrebno razumeti vsako barvo posebej, v naslednjem hipu pa že vse njene odtenke, da bi lahko umetnik potem razvil njeno sobivanje z vsemi ostalimi barvami! Med prvimi je raziskoval odnos med barvo in človeškim razpoloženjem, proučeval kako barve gradijo in vplivajo na veliko sliko kozmosa. Raziskoval je barvni spekter, učence pa je spodbujal, da so v barvah raziskovali nasprotja.


Paradoks! Itten je opravljal bazične raziskave, ki so kasneje omogočile mnogim umetnikom vstop v radikalno abstraktno umetnost. Optična operacija abstrakcija je postala estetski vzor za mnoge umetnike XX. stoletja. Barvo je uveljavljal v želji, da zažari s pomočjo transcendentalnega, z vso svojo metafizično močjo. V barvi so bili zanj nameščeni teozofski arhetipi geometričnih oblik. Vse bistveno je dodeljeval transcendenci, ne pa mojstrstvu obvladovanja materiala.

 

Kontemplacijska umetnost Johannesa Ittna je s svojo doslednostjo globoko radikalizirala objektivno kognitivno izkušnjo, za katero se je zavzemal Gropius. To pa je že neverjetno natančna uporaba paradoksa. Z mistično občutljivostjo naj bi z novim pogledom razumeli material, ki je bival med nami že stoletja, na drugi strani pa naj bi novim materialom dodelili duhovne vrednote, ki jih do takrat še nismo poznali. Gradil je kozmični katalog in urejal kozmični nabor barvnega krdela. Nenehoma je sledil temeljnemu načelu spirale, iz katere je izhajal v vseh svojih razvojnih obdobjih, tudi po izkušnji v Bauhausu.

 

Perzija! Iz oblike v obliko v oblak in brez najmanjšega strahu objeti najtemnejše oblake! Več kot razvidno je, da sta se metodi Johannesa Ittna in Walterja Gropiusa izključevali. Ittna je na njegovem delovnem mestu po treh letih nadomestil Laszlo Moholy-Nagy, ki je s svojo umetniško biografijo napolnil šolske prostore z zavestjo o nujnosti povezovanja umetnosti s tehnologijo in znanostjo. Itten je hotel oblikovati svet z barvami, Laszlo Moholy-Nagy pa s svetlobo. Zato bi lahko prvo fazo Bauhausa imenovali Itten-Gropiusov paradoks. Po letu 1922 je nastopilo drugo univerzalistično obdobje, ki je v celoti prevzelo logiko industrijskega oblikovanja in racionalistične arhitekture.

 

Johannes Itten je leta 1926 po izkušnji v Bauhausu ustanovil svojo umetniško šolo, ki so jo hitlerjanci ravno tako kot Bauhaus nasilno ukinili. Johaness Itten je zapustil nacionalsocialistično Nemčijo in se izselil v Amsterdam, toda samo začasno. II. svetovna vojna se je že pripravljala, da se bo ravnokar vnela.

 

In zdaj, ob začetku slavij ob stoletnici Bauhausa - ognjemet!

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
22
06.07.2020 00:30
Napovedovali so tesen izid, morda celo zmago opozicijskih socialistov, ki so šli na volitve s koalicijo Restart, pa se je na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ko sem na odru in so vame uprte stotine oči, se šele zavem, da zares obstajam!
13
04.07.2020 21:59
Katarina Stegnar povezuje svojo osebno obliko z natančno nadzorovanim izjavljanjem. Tudi takrat, ko se v njej sproži ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.960
02/
Volitve na Hrvaškem: Zakaj je Plenkovićeva moderna desnica suvereno povozila socialiste
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.182
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.404
04/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.774
05/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.698
06/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.635
07/
Slovenski komunisti so v Beograd sporočali, da so za socializem, doma pa so govorili, da so za demokracijo
Igor Bavčar
Ogledov: 1.288
08/
Ali opozorilo predsednika vlade generalnemu državnemu tožilcu res predstavlja nedovoljen poseg v ustavo?
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1.211
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.223
10/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 4.060