Komentar

Makedonska kriza: kaj lahko sledi poskusu parlamentarnega državnega udara?

Konec aprila so se razmere v Makedoniji nevarno zaostrile, potem ko so zaradi poskusa parlamentarnega puča v stavbo vdrli razjarjeni protestniki in s pestmi obračunali z več poslanci Socialdemokratske unije in nekaterih albanskih strank. Telesni stražar Zorana Zaeva je celo izvlekel pištolo in je usmeril proti protestnikom. Če bi streljal, bi bile posledice nepredvidljive. Našo gostujočo komentatorko Ivanko Dodovsko smo zaprosili za "insiderski" komentar iz Skopja, saj se v Makedoniji krešejo geostrateški interesi Združenih držav Amerike, Albanije, Turčije in Rusije. Evropska unija, kot običajno, zgolj nemo opazuje in nima jasnega stališča, kako pristopiti k reševanju tega zapletenega makedonskega vozla, ki bi ga Aleksander Makedonski bržkone rešil tako, da bi ga presekal z mečem.

03.05.2017 00:04
Piše: Ivanka Dodovska
Ključne besede:   Makedonija   Skopje   Albanci   Zoran Zaev   sobranje   državni udar

Foto: Emil Cepunjoski (Twitter)

Po uradnem zaključku parlamentarnega zasedanja je skupina poslancev Socialdemokratske unije in nekaj albanskih strank mimo zakonite procedure poskušala izvesti državni udar. 

27. aprila je minil 60. dan miroljubnih protestov, ki jih je vodila državljanska iniciativa Združeni za Makedonijo. Istega dne se je na 20. redni seji sestala konstitutivna skupščina v makedonskem parlamentu. Jasno je postalo, da državljani, ki so protestirali po ulicah makedonske prestolnice, ne bodo odstopili od svojih zahtev po novih parlamentarnih volitvah. Pet mesecev po zadnjih volitvah - bile so 11. decembra lani - Makedonija še vedno nima legitimne vlade, kar je povečalo tenzije znotraj makedonske družbe, odkar se je razkrilo, da je imela celotna politična kriza skriti cilj - spremeniti unitarni značaj države. V takšnih razmerah se je izgubila legalnost političnega sistema, kar je neposredno vplivalo na ves trenutni politični red v Makedonji. Strateško gledano, makedonske politične elite niso bile uspešne v iskanju novega diskurza, ki bi pomenil pot iz trenutne slepe ulice. Zaradi tega so se obrambni mehanizmi celotne politične ureditve v celoti preselili v roke makedonskega predsednika Ivanova, kot tudi na ozaveščenost skupine intelektualcev, ki so organizirali in vodili državljene na mirnih protestih z enim samim ciljem: zaščititi ustavni red svoje dežele.

 

27. aprila je postalo jasno, da se načrtujejo zelo posebne akcije v parlamentu, kar je bilo izpostavljeno že ob več priložnostih med trajajočo parlamentarno razpravo med političnimi predstavniki. Kulminacija se je zgodila, ko je eden izmed poslancev, sicer pripadnik albanske manjšine, stopil pred parlamentarni govorniški pult, in začel peti albansko himno - s čemer je neposredno prizadel motivacijo državljanov, ki so prav takrat množično protestirali pred stavbo parlamenta. Po uradnem zaključku parlamentarnega zasedanja, ki ga je vodil Trajko Veljanovski (ta je skladno z zakonom še vedno uradni predsednik prejšnjega sklica parlamenta, saj novi predsednik še ni bil izvoljen), je skupina poslancev Socialdemokratske unije in nekaj albanskih strank mimo zakonite procedure poskušala izvesti državni udar. Ta politični zločin je sprožil protiustavni poskus izvolitve novega predsednika parlamenta, kar je bil del scenarija Socialdemokratske unije, na čelu katere je Zoran Zaev, s katerim bi za predsednika zakonodajne oblasti ustoličili nekdanjega dezerterja iz makedonske vojske Talata Xhaferija. Ta paradoks, s katerim bi Socialdemokratska unija poskušala izvesti nasilni prevzem parlamenta, je predstavljal resno kršitev volje državljanov, in sicer z namenom, da bi Xhaferijevo imenovanje na željeni položaj kot "zakonito" priznal namestnik ameriškega državnega sekratarja, pristojen za evropske in evrazijske zadeve Hoyt Brian Yee, čigar obisk Skopja je bil napovedan za 1. maja.

 

Zloraba prava s strani članov parlamenta, ki so želeli pospešiti izvolitev javno nepriljubljenega predsednika parlamenta, je sprožila množične odzive med celotno makedonsko javnostjo, še zlasti pa je eskalirala med protestniki, ki so bili v trenutku državnega udara s Talatom Xhaferijem pred stavbo parlamenta. Organizatorjem mirnih protestov ob tem ni uspelo zadržati množice ljudi, ki jih je zrevoltirala novica, da so v stavbi pred njimi mimo legalnega in z ustavo predpisanega protokola dejansko izvolili predsednika parlamenta. Zaradi tega je velika množica protestnikov vdrla v parlamentarni kompleks in vstopila v skupščinsko dvorano. Ljudje so izražali revolt zoper kršitev državne ureditve, njihova motivacija pa so bile tudi rane, ki izvirajo iz prelivanja krvi med oboroženimi spopadi v Makedoniji leta 2001. Kajti prav na naslednji dan pred 16. leti - tj. 28. aprila 2001 - je prišlo do pokola makedonskih vojakov in policistov v vasici Vejce, kjer so albanski teroristi brutalno ubili 8 ljudi, slike njihovih zmasakriranih trupel pa so bile objavljene na internetu in v medijih.

 

Rezultata dogodkov iz 27. aprila si niso vsi želeli. Jeza določenih posameznikov se je izlila neposredno na novoizvoljene člane parlamenta, ki so dokazali, da njihova izvolitev ni bila v tem, da bi služili ljudstvo, ki je volilo zanje, pač pa da bi služili svojemu namenu po zlorabi oblasti, ki jim jo je dalo ljudstvo.

 

Danes se Makedonci še vedno dvigujejo. Protesti se nadaljujejo, pohodi prav tako, bitka za ohranitev državnih interesov pa je vedno bolj vidna. Očiten načrt določenih tujih struktur v koralciji z domačimi igralci povečuje zavest med makedonskimi državljani o nevarnostih, ki bi jih prineslo novo risanje meja na Balkanu!

 

Dr. Ivanka Dodovska je profesorica prava na Univerzi Sv. Cirila in Metoda v Skopju ter svetovalka makedonskega predsednika Gjorgeja Ivanova.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
15
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.365
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.237
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.917
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 787
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 922