Razkrivamo

Deložacije in prodaje stanovanj na dražbah zaradi absurdnih dolgov bi ustavil zakon, ki prepoveduje izvršbe nad standardnim stanovanjem

Skupina pravnikov je pripravila predlog zakona, s katerim bi prepovedali izvršbe nad t.i. standardnim stanovanjem, s čemer bi se preprečile deložacije družin zaradi pogosto absurdnih dolgov in terjatev upnikov. V tokratnem prispevku bomo objavili obrazložitev tega predloga, naslednjič pa tudi besedilo zakona, ki se utegne kmalu znajti v zakonodajnih klopeh.

11.05.2017 00:14
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   stanovanje   rubež   deložacija   zakon   standardno stanovanje   Velika Britanija   lastnik   dolžnik   upnik

Predlagani zakon določa pravila o zaščiti standardnega stanovanja pred vsemi oblikami finančnih izterjav, izvršb ali rubežev. Prepoveduje nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine. Določa, da je šele po predhodni neuspeli izterjavi na denarna sredstva in vrednostne papirje mogoče začeti izvršbo na nepremičnine, ki so vrednostno sorazmerne z višino izkazane terjatve upnika.

Predlagatelji se v obrazložitvi sklicujejo na misel profesorja in strokovnjaka za rimsko pravo Janeza Kranjca, češ da bi moral biti vsak zakon tak, da bo čim bolje služil svojemu namenu in da ne bo puščal odprtih pomembnih vprašanj, obenem pa bi moral biti razumljiv in natančen, saj le tako probleme rešuje, ne pa jih povzroča. Izvirni greh, ki ga v zadnjem času pogosto razkrivajo tudi mediji, je množica nerazumno in protipravno vodenih izvršilnih postopkov, pri katerih se pogosto za bagatelne zneske ljudem odvzemajo premičnine in nepremičnine neprimerno večje vrednosti, kot znaša dolg, denimo hiše in stanovanja. Morda se kdo še spomni primera izpred nekaj let iz Litije, kjer so v postopku izvršbe za terjano glavnico v višini 124 evrov na koncu prodali dolžnikovo stanovanjsko hišo. V tej absurdni situciji je sodstvo zaradi izterjave 124,38 evrov na dražbi za polovično ceno prodalo hišo, vredno okoli 150.000 evrov. Večina pravnih strokovnjakov v tem ni videla posebnega problema - svetla izjema je bil kvečjemu Boštjan M. Zupančič, tedanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice - niti ne protiustavnosti. Pa je šlo v litijskem primeru bržkone prav za to: za kršitev načela pravičnosti in sorazmernosti, za kršitev načela pravne države, varstva človekove osebnosti in dostojanstva ter načel enakosti, varstvo lastnine, pravice do osebnega dostojanstva in varnosti ... In če poskušamo pod te nesporne ugotovitve potegniti črto, potem pridemo do spoznanja, da je s takšnim postopkom izvršbe (rubeža nepremičnine) nekaj hudo narobe, saj bolj kot na korektno sodno izvršbo spominja na - rop.

 

Izgovori glede eventualno namernega izigravanja neplačila majhne vsote ne opravičujejo brutalnosti države pri izterjavi dolga. Še posebej zato ne, ker na dražbi prodana nepremičnina ni katerakoli nepremičnina, ampak stanovanjska hiša; stanovanje pa je po 36. členu slovenske ustave nedotakljivo in predmet posebnega varstva. Resda predvsem glede preiskav, vendar prvi odstavek 36. člena zagotavlja nedotakljivost stanovanja nasploh. Posebej vznemirja tolmačenje 15. člena ustave, ki določa uresničevanje pravic, kot tudi 21. člena, s katerim se izrecno zagotavlja spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva v vseh pravnih postopkih (ob tem ne gre pozabiti, da 34. člen naše ustave pravi, da ima vsakdo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti). Ključni pomislek je namreč v vprašanju, kakšna (pravna) varnost pa je to, da lahko lastnik stanovanja tako lahkotno, predvsem pa nesmiselno, zaradi kapric sodnega sistema, izgubi svoje stanovanje, ki sicer tudi samo uživa posebno varstvo. V litijski zgodbi dobesedno za drobiž. Za 124,38 evrov dolga. Zdi se, da je v ozadju takših iracionalnih, celo absurdnih postopkov čisto navadno oblastno nasilje pravosodnega podsistema, ki teži k vzpostavljanju masovnega zastraševanja, ne pa k etično utemeljenim odločitvam, ki jih dejansko terja ustava.

 

Litijski primer seveda ni osamljen. Praksa daje nove in nove primere, ko sodna oblast na podlagi škandalozne zakonodaje lahkotno pretvarja državljane v brezdomce. Pa ne le dolžnike, ampak skupaj z njimi tudi njihove partnerje, otroke, sorodnike ... Brezobzirno se povečuje tudi število odklopov elektrike, vode in kurjave. Kritiki ob tem opozarjajo - poleg na našo lastno ustavo - še na vrsto eksplicitnih določb mednarodnih konvencij, zlasti Splošne deklaracije o človekovih pravicah: "Socialne varnosti ni, če ni doma." Dom pa je stanovanje. Predlagatelji so zaradi vsega tega pripravili predlog Zakona o prepovedi izvršb nad standardnim stanovanjem, ki naj bi - če bo seveda sprejet - vsem, ki so že lastniki stanovanj, omogočil, da to tudi ostanejo, vsaj v tistem obsegu, kot ga določa predlagani zakon s pojmom "standardnega stanovanja".

 

 

Razlogi za sprejem takšnega zakona

 

Pametni vladarji so že pred tisočletji razumeli, da je treba pomagali ljudstvu ob velikih katastrofah. Od starodavnih zakonikov Babiloncev, Hetitov, Rimljanov, prek Tore in Talmuda, pa vse do Velike listine svoboščin (Magna Charta Libertatum, 1215), ki ji je sledil zakon Habeas Corpus (1679). Slednji je prvi v zgodovini človeštva ostro začrtal bistvene pravice obdolžencev, ki so morali biti ob odvzemu prostosti zaslišani že v 24 urah po nekaj kratkih predhodnih procedurah. Virginijska deklaracija o pravicah (1776) je kot prva meščanska listina svoboščin navdihnila tudi francosko Deklaracijo o pravicah človeka in državljana (1789), tej pa je sledila deklaracija iz leta 1793. Že v svojem prvem členu pravi: "Cilj družbe je skupna sreča. Vlada je ustanovljena zato, da bi zagotavljala človeku uživanje njegovih naravnih in nezastarljivih pravic." Družba je dolžna preživljati državljane, ki so v stiski, bodisi tako, da jim preskrbi delo, bodisi tako, da preskrbi sredstva za preživljanje tistim, ki niso sposobni za delo.

 

Visoka pravna filozofija že dolgo daje intonacijo bolj pošteni zakonodaji, liberalnejšim in pravičnejšim sodnim odločbam v demokratično razvitejših družbah. Arthur Kaufmann je v svojem sijajnem delu Uvod v filozofijo prava zato zapisal, da mora filozofijo prava v postmoderni dobi določati skrb za pravo, to pa pomeni skrb za človeka; še več, skrb za življenje nasploh v vseh njegovih oblikah.

 

 

Cilji, načela in glavne rešitve predlaganega zakona

 

Izvajanje 78. člena Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da "država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje", zagotavljanje trajne in učinkovite pravice do doma in preprečevanje brezdomstva, določitev standardnega stanovanja, ki omogoča dostojno bivanje in normalno rabo. Uresničevanje 17. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki vsakomur zagotavlja zakonito varstvo pred samovoljnim in nezakonitim vmešavanjem v zasebno življenje, v družino, v stanovanje itd. Bistvena tri načela, na katera se opirajo predlagatelji, so torej:

 

- ustavna pravica do dostojnega življenja,

- načelo socialne pravičnosti,

- načelo sorazmernosti,

- izvrševanje konvencije o varstvu človekovih pravic.

 

Predlagani zakon določa pravila o zaščiti standardnega stanovanja pred vsemi oblikami finančnih izterjav, izvršb ali rubežev. Prepoveduje nesorazmerne posege pri izvršbah na nepremičnine, saj določa, da je šele po predhodni neuspeli izterjavi na denarna sredstva in vrednostne papirje mogoče začeti izvršbo na nepremičnine, ki so vrednostno sorazmerne z višino izkazane terjatve upnika. Za standardno stanovanje se šteje stanovanje v ustreznem obsegu površine glede na število članov družine oziroma upravičenih uporabnikov stanovanja, ki omogoča dostojno bivanje in normalno rabo. Standardno stanovanje znaša za lastnika, kadar je edini stanovalec, od 25 do 30 kvadratnih metrov, za dva solastnika ali dva sostanovalca od 45 do 50 m2, za družine s tremi člani od 50 do 55 m2; za vsakega nadaljnega člana se površina poveča za 5 m2.

 

Predlagatelji predvidevajo, da bo zakon zakona vplival na odhodke iz državnega proračuna v višini 90.000 evrov letno. Strošek naj bi šel iz naslova zagotavljanja sredstev za izdelavo projektne dokumentacije in nujnih posegov za izločitev standardnega stanovanja v samostojno funkcionalno enoto, ter za vknjižbo etažne lastnine na standardnem stanovanju. Takšen strošek se zdi ob vsej javni porabi (beri: razsipnosti) res minimalen. Poleg tega predlog tega zakona ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije. To področje je namreč del suverenega notranjega prava članic. Ureditve so sicer različne, vendar gredo vedno bolj v smer razumnega, sorazmernega posega v dolžnikovo nepremičnino (bivališče oziroma stanovanje), ko gre za vprašanje izvršbe.

 

 

Britanska praksa je lahko za vzor

 

Velika Britanija ima namreč zakonsko določen limit za izvršbo, ki daje sodniku diskrecijsko možnost, da glede na vse okoliščine posameznega primera odloča o izvršbi na nepremično. Pri tem je pomembno vodilo zaščita bivališča, kar deluje kot pomembna oblika zaščite dolžnika. V britanskem zakonu je zato določen prag oziroma najmanjši znesek, pod katerim prisilna prodaja stanovanja ni možna: 1000 funtov. Britanski zakon o sodiščih in izvršbi tudi pravi, da mora sodišče pri odločanju o izvršbi upoštevati osebne okoliščine dolžnika in ali bi lahko bil v primeru izvršbe katerikoli drug upnik neupravičeno oškodovan. Postopek glede izvršbe in sodna prodaja vedno potekata na sodišču, saj se zahteva zaslišanje pred sodnikom, ki odloča po preudarku, od primera do primera ter na podlagi sodne prakse. Sodnik ima diskrecijsko možnost, da glede na vse okoliščine primera izvršbe na nepremično ne dovoli. Pri tem mora upoštevati: sorazmernost dolga v primerjavi s sredstvi in obveznostmi dolžnika in upnika; ali je nepremičnina stalno prebivališče dolžnika, njegovo drugo prebivališče ali nepremičnina služi za poslovne namene; interese ostalih, ki prebivajo v nepremičnini (en lastnik, solastniki, otroci itn.); ravnotežje med pravico upnika izterjati dolg in pravico dolžnika in njegove družine v zvezi z družinskim domom v skladu z 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja); premislek, ali gre za namerno neplačilo dolga, ali pa je v resnici malo verjetno, da bi bil dolg povrnjen brez sodne prodaje.

 

Ni odveč poudariti, da se morajo britanski sodniki v tovrstnih postopkih držati tudi smernic Pravil o pravdnem postopku (Civil Procedure Rules), ki svetujejo sodnikom, da je sodna prodaja "skrajna sankcija" in "drakonski korak za povrnitev dolga". Sodniki so prav tako pred dilemo, ali bi bilo treba dati dolžniku zadnjo možnost, da povrne dolg (v enkratnem znesku ali v obrokih), ter mu odobriti dodaten čas za plačilo dolga (Impact Assessment).

 

 

Evropska praksa

 

V finskem Zakonu o izvršbi nepremičnina ni izvzeta iz sredstva izvršbe. Izvršba je možna na nepremičnino, v kateri dolžnik biva, in tudi na njegov solastniški delež v stanovanjski družbi, ki je lastnik nepremičnine s stanovanji. Je pa določen vrstni red sredstev izvršbe, po katerem je prvo sredstvo izvršbe denar, drugo premoženje (premičnine) in kot zadnje nepremičnine, ki jih dolžnik potrebuje za stalno bivališče (ali za poslovanje). Brez soglasja dolžnika je lahko njegovo stalno bivališče predmet izvršbe pred drugim premoženjem le zaradi pomembnega razloga.

 

Francoska zakonodaja daje zadolženim lastnikom nepremičnin možnost odloga izvršbe za čas do dveh let. V tem času ima dolžnik možnost za reprogramiranje dolga; gre za moratorij na odplačilo dolga z možnostjo, da se v tem času ne računajo obresti. Ta ukrep velja za kredite, ki so zavarovani z nepremičnino. Dolžnik ima še drugo možnost, in sicer postopek pri t.i. komisiji za prezadolženost (commission de surendettement). Kadar se dolžnik, ki ne zmore odplačevati svojih dolgov, obrne na komisijo in ta njegov primer sprejme, to pomeni možnost odloga izvršbe (npr. zaradi dolgov, kot so hipotekarni krediti, razen dolgov za preživnine). Dodatno lahko komisija primer napoti sodniku za izvršbe (Juge de l’exécution) z namenom odloga ukrepov izvršbe nad nepremičnino, ki je dolžnikov dom. Zakonodaja razlikuje med izvršbo nad nepremičninami, ki so dolžnikov dom, in ostalimi nepremičninami. V primeru, da je bila prisilno prodana stanovanjska nepremičnina, obstajajo določeni socialni ukrepi z namenom nastanitve dolžnika.

 

Na Hrvaškem postopke izvršbe in zavarovanja ureja Izvršilni zakon (Ovršni zakon). Zaradi problema velikega števila zadolženih državljanov z blokiranimi bančnimi računi (po nekaterih podatkih več kot 300.000) je naša južna soseda leta 2015 sprejela spremembe tega zakona, da bi zaščitila dolžnikove pravice; dolžnik ima pri sodni prodaji nepremičnine, v kateri stanuje in ki je nujna za zadovoljevanje njegovih osnovnih stanovanjskih potreb kot tudi vzdrževanih oseb, pravico ostati v nepremičnini kot najemnik eno leto. Plačevati mora najemnino. Dolžnik mora predlog vložiti pri sodišču. Sodišče ta predlog zavrne, če lahko upnik dolžniku zagotovi drugo enakovredno nepremičnino. Pri izvršbi na nepremičnino lahko dolžnik predlaga drugo sredstvo izvršbe, če zadostuje za poplačilo upnika. Hrvaški Izvršilni zakon vsebuje tudi določbo o zaščiti dostojanstva dolžnika, ki določa, da je pri izvajanju izvršbe treba biti pozoren na dostojanstvo dolžnika in da je izvršba zanj čim manj neugodna (5. člen).

 

Hrvaško ministrstvo za pravosodje naj bi pristopilo tudi k izdelavi novega Izvršilnega zakona, saj po mnenju mnogih obstoječi zakon ne pomaga socialno ogroženim stanovalcem, ki se morajo zaradi izvršbe izseliti. Stranka Živi zid pa celo zahteva, da se edina dolžnikova nepremičnina popolnoma izvzame iz možnosti za izvršbo.

 

 

Posledice takšnega zakona za socialno področje

 

Če sprejmemo tezo, da je revščina v Sloveniji kontinuiran proces naraščujočega razlaščanja državljanov na pragu revščine, potem nas ne bi smel presenetiti podatek, da se število dolžnikov vztrajno povečuje. Kar 280.000 ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine. Predlagatelji zatrjujejo, da želijo s predlaganim zakonom zmanjšati revščino v Sloveniji in da bi takšen zakon brez dvoma ugodno vplival tudi na znižanje depresije in na splošno izboljšanje zdravja znatnega dela doslej zelo ranljivega prebivalstva, ki mu je zaradi neplačanih računov grozila izselitev iz domačega stanovanja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
7
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
9
10.12.2019 20:00
Zahodne države glede Kitajske uporabljajo različna merila. Proteste v Hongkongu, usmerjene proti komunističnemu režimu v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
1
08.12.2019 20:00
Upravo družbe Petrol na podlagi zahteve Slovenskega državnega holdinga (SDH) v četrtek, 12. decembra čaka skupščina družbe. ... Več.
Piše: Uredništvo
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
14
03.12.2019 08:30
Pred natanko stotimi leti je bila ustanovljena ljubljanska univerza. V sredo, 3. decembra 1919, je imel na njej prvo predavanje ... Več.
Piše: Saška Štumberger
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
16
02.12.2019 05:00
Terotistični napad, ki se je prejšnji teden zgodil v Londonu, odgovornost zanj pa je nemudoma prevzela formalno sicer poražena ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
5
29.11.2019 21:00
V zgodbi o razprodaji Istrabenza se je pojavil stari znanec iz ropotarnice slovenske tranzicije. Resda smo po aferi ACH že malce ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Spodleteli eksperiment: Levičarskim vladam v Latinski Ameriki ni uspelo izkoristiti družbenega napredka
13
28.11.2019 20:00
Zakaj se Združene države Amerike ponovno aktivno vključujejo v geopolitične razmere v Latinski Ameriki, si lahko pojasnimo z ... Več.
Piše: Shane Quinn
Kaj v resnici prinaša novi proračun za leto 2020
1
27.11.2019 20:10
Čas je za resno analizo sprejetega proračuna za prihodnje leto. Nikakor ne drži, da gre iz proračuna 80 % za plače, 20 % za ... Več.
Piše: Bine Kordež
(Prikaz nasprotnih dejstev) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec res tempirana bomba Šarčeve vlade
6
26.11.2019 20:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki ga je uredništvo 13. novembra 2019 objavilo na portalu+ pod naslovom Dosje ... Več.
Piše: Uredništvo
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ko milijarderji jokajo
5
24.11.2019 23:59
Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike 3. novembra 2020 lahko pomenijo resen preobrat vodenja države. Volivci bodo ... Več.
Piše: Mitja Kotnik
Državljanska vojna (1941-1991): Grahovo v ognju groze, v katerem je zgorel tudi pesnik France Balantič
18
22.11.2019 16:45
V Grahovem pri Cerknici je 24. novembra 1943 potekal prvi napad partizanov na domobrance, s čemer se je dokončno razplamtela ... Več.
Piše: Uredništvo
Bloomberg o Luki Koper: Kitajsko-avstrijski projekt hitre železnice do Trsta ogroža privilegiran položaj edinega slovenskega pristanišča
11
21.11.2019 20:00
Newyorški finančno-poslovni spletni medij Bloomberg se je razpisal o negotovi prihodnosti koprskega pristanišča, ki ga ogrožata ... Več.
Piše: Uredništvo
(Popravek) Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
1
20.11.2019 19:00
Ministrstvo za obrambo se je odzvalo na članek, ki smo ga 13. novembra 2019 objavili na portalu+ pod naslovom Dosje Slovenska ... Več.
Piše: Uredništvo
Moralesov padec v Boliviji bo okrepil ameriško prevlado v Latinski Ameriki
6
17.11.2019 21:00
V Boliviji konec skoraj štirinajstletne vladavine Eva Moralesa predstavlja še eno spodbudo Washingtonu za že usihajočo moč v ... Več.
Piše: Shane Quinn
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
8
14.11.2019 21:00
Pred približno letom in pol me je ugledni ameriški zgodovinar in znanstvenikNoam Chomskypo elektronski pošti opozoril na ... Več.
Piše: Shane Quinn
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
8
13.11.2019 21:00
Karla Viktorja Erjavca v vlogi ministra za obrambo spremljajo afere že od prvega dne ministrovanja. In to v obeh mandatih. Kar ... Več.
Piše: Uredništvo
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
13
08.11.2019 23:59
Danes so Dimitrij Rupel, Peter Jambrek, Tomaž Zalaznik, Božo Cerar, Lovro Šturm, Marko Noč,Igor Grdina, Ludvik Toplak, Borut ... Več.
Piše: Uredništvo
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
11
07.11.2019 02:00
Zloglasne glasbene kvote, ki jih je pod vlado Mira Cerarja uzakonil danes glavni okoljski inšpektor, nekoč pa poslanec SMC in ... Več.
Piše: Uredništvo
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
15
05.11.2019 21:00
V preteklih dneh je veliko razburjenja povzročil ukrep Banke Slovenije, s katerim so zaostrili pogoje kreditiranja fizičnih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Kaj so na koncu prinesle letošnje spremembe davčne zakonodaje
2
02.11.2019 09:00
Vsekakor pomenijo celotne letošnje spremembe davčne zakonodaje pomemben premik v davčni razbremenitvi dela. Glede na omejitve ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dan spomina na mrtve v deželi kosti ali kako so perfidno onemogočili komisijo za "reševanje vprašanj prikritih grobišč"
18
31.10.2019 10:00
Kljub zakonski podlagi, vladnim sklepom in politični podpori Komisiji za reševanje vprašanj prikritih grobišč, kot se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,207
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,642
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,467
04/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,400
05/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,602
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,340
07/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 716
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 614
09/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,990
10/
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
Angel Polajnko
Ogledov: 1,373