Komentar

Predsednik Kučan v Moskvi: nasmešek za milijon rubljev

Milan Kučan bi moral po mojem ponovno kandidirati na predsedniških volitvah, saj lahko le on premaga Boruta Pahorja. Poleg tega kot prezgodaj upokojeni politik neznansko pogreša politiko, zaradi česar že petnajst let stoji v senci in deluje stran od oči javnosti. Kljub temu je tovariš Kučan še vedno ena najvplivnejših figur v Sloveniji - to pa je zgolj dodatni argument za njegovo predsedniško kandidaturo na jesenskih volitvah.

12.05.2017 22:59
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Rusija   Kremelj   Rdeči trg   parada   dan zmage   Milan Kučan   Vladimir Putin  

Foto: kremlin.ru

Ljubimkanje z Rusijo ne bi bilo tako problematično, če ne bi bili člani EU in zveze NATO. Posebni odnosi z Moskvo bi bili logični, če bi ruski investitorji k nam vsako leto prinesli milijardo ali dve evrov.

Seveda bo najmanj polovica bralcev portala+ ob tej uvodni provokaciji vzkliknila: "Steinbuchu se je dokončno utrgalo! Zdaj nazaj v politiko vleče celo Milana Kučana!" Za desničarje, še posebej tiste okoli SDS, je Milan Kučan poosebljeno zlo, Darth Vader, mitološke "Murglje" pa so kot Zvezda smrti (Death Star). Manihejski dualizem kot večni spopad Dobrega in Zla, ki ga je George Lucas uokviril v šestih nadaljevanjih Vojne zvezd (Star Wars), se v provincialni Sloveniji odvija že desetletja, Milan Kučan kot Antikrist (bolje: Antijanša) pa v tej sagi igra eno glavnih vlog. Za desničarje bi se kozmično ravnotežje s Kučanovo smrtjo v trenutku zrušilo, kajti izginil bi lik, ki jih simbolno osmišlja. In vice versa, levičarjem se svet čez noč podre, če ni več Janeza Janše, glavnega hudodelca v tej državi. Oboji, levi in desni fanatiki, so si torej precej podobni v matrici svojega razmišljanja in zlasti ikonografiji. Skupaj predstavljajo skoraj polovico volilnega telesa, pri čemer je t.i. levi pol zaradi objektivnih okoliščin močnejši od desnega. In ker Janez Janša nikoli ne bo kandidiral na predsedniških volitvah zaradi strahu pred porazom, Milan Kučan pa je predsednik že bil (celo dva mandata), se zastavlja dilema, po kakšni logiki se lahko zavzemamo za ponovno Kučanovo kandidaturo. Smo mar obšli tehtno ustavnopravno vprašanje, ali ne bi bil tretji mandat v nasprotju z ustavo, ki v 103. členu pravi, da je predsednik republike "izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma"? Nismo, kajti liberalnejša interpretacija ustave pravi, da lahko nekdo, ki je bil dva mandata zaporedoma predsednik, čez pet, deset ali petnajst let dejansko ponovno kandidira za ta položaj. Ključno je, da se po dveh zaporednih mandatih serija prekine. Kučan, skratka, bi lahko legalno kandidiral na volitvah - in glede na nekatere diskretne, predvsem pa tajne sondaže javnega mnenja Boruta Pahorja prisilil v drugi krog, kjer bi spričo demografskih danosti (mlade generacije se izseljujejo, požvižgajo se na preteklost, socializem in predvsem na volitve, na drugi strani pa je gerontokracija vedno vplivnejša, saj je disciplinirana, hodi na volitve in glasuje v skladu z navodili baze) bržkone slavil Kučan in za naslednjih pet let tudi formalno (spet) prevzel oblast v državi.

 

Milan Kučan je danes star 76 let in je v dovolj dobri kondiciji, da opravlja predsedniško funkcijo vsaj en mandat, torej do svojega 81. leta, z nekaj sreče pa celo dva, se pravi do svojega 86. leta. Ni prestar. Konrad Adenauer, denimo, je postal nemški kancler s 73. leti - na položaju pa je bil celo do svojega 87. leta, pri čemer je zahtevnost nemškega kanclerstva neprimerno večja od predsednikovanja Sloveniji. Nobene bojazni torej ni, da Kučan ne bi na predsedniškem položaju zdržal najmanj še en mandat. Tudi če bodo demonstracije proti njemu. Glede na demografska gibanja bi imel namreč na prihodnjih predsedniških volitvah leta 2022 še večje možnosti za zmago, kajti do tedaj se bo iz Slovenije izselilo še več mladih, normalnih in prozahodno usmerjenih ljudi, proporcialno pa se po povečalo število starejših, Kučanu in njegovim vrednotam naklonjenih volivk in volivcev. Poleg tega se bo do leta 2022 - in zdaj se počasi spuščam k bistvu današnjega komentarja, ki je mešanica satirične glose, zgroženosti in kritike slovenske politične kratkovidnosti - slovenski položaj v mednarodni areni verjetno precej spremenil. Vprašanje, če bomo še del Evropske unije in zahodne hemisfere. Slovenija se vztrajno pomika proti vzhodu, vendar ne proti merkantilistični in pragmatični Kitajski, pač pa proti agresivnemu, imperialističnemu ruskemu medvedu.

 

Slovenski "rapprochement" s Putinovo Rusijo namreč pomeni nekaj bistveno bolj usodnega in strateško pomembnega, kot bi to lahko razbrali iz slovenskih medijev ali ust politikov. Arhitekti zbliževanja z Rusijo (med njimi so vplivni lobisti, finančniki in gospodarstveniki) namreč zasledujejo interese, ki niso nujno tudi nacionalni; poleg tega imajo težave z razumevanjem zgodovine ruske politike do zahodnoslovanskih "bratskih" narodov, še posebej seveda v obdobju Sovjetske zveze. Kdor je pozorno študiral odnose med Titovo Jugoslavijo in Stalinom, je hitro spoznal, da današnji kreatorji slovenske zunanje politike o tem nimajo pojma in da očitno ali niso brali zgodovinske literature na to temo, ali pa so jo, pa je niso razumeli. Ne mislim samo zelo relevantnih zapisov Vladimirja Dedijerja, pač pa tudi na avtobiografijo Edvarda Kardelja, ki je precej natančno popisal svoje pogovore s Stalinom v Moskvi med leti 1944 in 1947. Ključno za razumevanje sovjetske (ruske) percepcije zahodnoslovanskih narodov je spoznanje, da Rusi svojih zaveznikov nikoli niso spoštovali, pač pa so si jih vedno samo podrejali, pri čemer je jasno, kdo je potegnil krajši konec. Rusi so vedno bolj kot zaveznike spoštovali svoje nasprotnike, kar je bil tudi eden izmed razlogov, da se je spor med Stalinom in Josipom Brozom končal v korist slednjega. Če se Stalinu ne bi uprl, bi Jugoslavijo požrla Sovjetska zveza.

 

Zato je skrajno nenavadno, s kakšno brezbrižnostjo in občutkom nekakšne zgodovinske nujnosti se danes politično-gospodarska elita odpravlja na romanja v Moskvo, s katero imamo prisrčne odnose, čeprav smo na različnih bregovih; vsaj formalno, zaradi članstva v zvezi NATO (in Evropski uniji). Slovenija se gre ne glede na zaveze obema organizacijama grdo igro sprenevedanja in sedi na dve stolih. Na eni strani zatrjuje, da spoštuje enotnost EU glede politike sankcij do Rusije in da bo sodelovala tudi pri krepitvi vojaške navzočnosti zveze NATO v Baltiku, obenem pa slovenska oblast s Putinom vzdržuje nek privilegiran in poseben odnos, hkrati pa perfidno sabotira skorajšnjo napotitev petdesetih vojakov na Baltik, in sicer pod pretvezo velikega števila bolnišk. Slovenski vojaki so tik pred odhodom na mejo z Rusijo nenadno zboleli, zato je zdaj vprašanje, če bodo tja sploh šli...

 

Piko na i specifičnim odnosom z Rusijo, do katere se Ljubljana zadnjih nekaj let obnaša podobno kot oblast na Krimu, vzhodni Ukrajini ali Moldaviji, pa je prispeval (nekdanji) predsednik Milan Kučan s prisotnostjo na tradicionalni vojaški paradi za Dan zmage na moskovskem Rdečem trgu, kamor je popeljal številčno delegacijo Zveze borcev. Ruski predsednik je prišel slovensko delegacijo na gala sprejemu v Kremlju po koncu parade osebno pozdravit in se z njo fotografirat (navdušenim slovenskim gostom je čestital za Dan zmage, jim izrekel priznanje za skrb, ki jo doma izkazujejo grobovom ruskih vojakov, in izrazil upanje, da so se lepo imeli v Moskvi (video). Na priložnostni fotografiji je obraz Milana Kučana kar zažarel, iz njega je čutiti ponos in zadovoljstvo, ker je bil pri ruskem predsedniku deležen takšnega častnega sprejema. Kot je znano, je Putin v Ljubljano po slovenske veterane poslal svoje letalo, udeležba slovenskih veteranov na ruski državni proslavi pa je lahko problematična predvsem zaradi interpretacije, kajti Evropska unija, katere člani smo, je zaradi Putinove aneksije Krima in vpletenosti v državljansko vojno v (vzhodni) Ukrajini do ruskega režima hladna, zadržana in se načeloma izogiba dejanjem ali potezam, ki bi lahko simbolično pomenile spravljivost, popuščanje ali odpuščanje vis-a-vis Putinu.

 

Milan Kučan kot neformalni vodja slovenske delegacije je v tem kontekstu sam po sebi provokacija in napeljuje na misel, da slovenska oblast, ki je za to "potovanje" v Moskvo seveda vedela - po mojih informacijah je bil teden ali dva pred tem v Rusiji Saša Geržina, ki je "pripravljal teren" za obisk, med drugim tudi za pogovore glede Agrokorja in morebitne slovenske "intervencije" -, igra dvojno igro. Radi bi bili neuvrščeni, podobno kot nekoč Titova Jugoslavija, vendar so pametnjakoviči, ki kreirajo slovensko zunanjo politiko, spregledali, da neuvrščenost ni oddaljevanje od Zahoda in približevanje Vzhodu. Za staro elito, ki je seveda indoktrinirana s Sovjetsko zvezo, je logično in edino prav, da se Slovenija oddaljuje od neučinkovite, liberalne in notranje sprte demokratične Evropske unije ter zbližuje z imperialno Rusijo, ki pod avtokratsko vladavino Vladimirja Putina spet postaja globalna velesila.

 

Ljubimkanje z Rusijo ne bi bilo tako problematično, če ne bi bili člani EU in zveze NATO. Posebni odnosi z Moskvo bi bili logični, če bi ruski investitorji k nam vsako leto prinesli milijardo ali dve evrov. Politično zavezništvo s Putinovim režimom bi se zdelo razumljvo, če bi bila Slovenija država s podobno ureditvijo in političnim sistemom. A ker ni in ker se tega brez tektonskih pretresov slovenske države in družbe ne da narediti, proruska spletkarjenja škodujejo slovenskim nacionalnim interesom. Bodite posebej pozorni na to, če bo kdo iz rokava potegnil Agrokorjevega zajca - namreč s sugestijo, da bi lahko ob pomoči "bratskih Rusov" nazaj odkupili Mercator.

 

Pot do popolne ljubezni s Putinovo Rusijo je kakopak povezana s prilagajanjem. Seveda se ne bodo Rusi prilagajali nam, ampak se bomo mi njim. Kučanov vnovični pohod na oblast, zmaga Združene levice na parlamentarnih volitvah maja 2018 in vzpostavitev še bolj monotonega medijskega trga so takorekoč nujni, če naj Slovenija dokončno preusmeri težišče svoje zunanje politike v rusko interesno sfero. Jasno je, da bi si s tem sami sabotirali članstvo v EU in NATO, kar bi imelo strahovite posledice za vse državljane. Tudi za tiste, ki danes stoično opazujejo vedno bolj očitno nagibanje države proti Moskvi. Kučanov nasmešek za milijon rubljev je morda šele uvertura ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
26
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
5
11.12.2019 21:00
Včeraj je imela avstralska zvezna država Novi Južni Wales enega najslabših dni v zgodovini. Dim je zatemnil mesto Sydney, ... Več.
Piše: Špela Adamič
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
4
09.12.2019 20:30
Razlike znotraj Nata torej ostajajo. Zanimivo, da skoraj bolj med samimi evropskimi zaveznicami kot na čezatlantski relaciji. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Teater je tisti, ki je dal Slovencem občutek, da so lahko kdaj tudi plemeniti
27
08.12.2019 08:52
Predstava Izreka je prisluškovanje tistemu, ki bo ravnokar zapelo in že v naslednjem hipu obnemelo. Izreka uprizarja ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
21
06.12.2019 23:59
Ko gre za zdravje otrok in dojenčkov, ni kompromisov. Starši imamo pravico zahtevati, da so naši otroci deležni najboljše ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
7
05.12.2019 19:00
Čeprav se je v zadnjem desetletju na računalniškem področju pojavilo veliko prebojnih tehnologij, ki že zdaj na vaše življenje ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
9
04.12.2019 12:46
Gospod Keber ni kdorkoli. Gospod Keber je eden izmed ključnih ideologov, kreatorjev in strategov trenutnega zdravstvenega ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Dolg upokojencem se nič ne zmanjša z miloščino 6,50 evrov na mesec
8
01.12.2019 19:06
Danes se hvaliti, da je proračun uravnotežen, da celo izkazuje presežek, je neumestno, nepošteno, saj ni odpravljen mehanizem, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ema Kugler: "Fascinira me to, da nas nekaj, kar ne obstaja, tako trdo drži v svojih kremljih."
5
01.12.2019 10:24
Ema Kugler v gledalcu razbija idejo filma kot zabave za oči, koreografira kadre, biva v razpoki med umetnostjo v času in ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
"Cena, ki jo dobri ljudje plačajo za to, ker ne sodelujejo v javnih zadevah, je to, da jim vladajo pokvarjenci."
17
25.11.2019 21:00
Naj mi anonimni komentatorji na portalu+, pa morda še kdorkoli od ostale množice anonimnih komentatorjev tako pri nas kot ... Več.
Piše: Miha Burger
Kaj bo ostalo za Bertoncljevim proračunom, ko bo konec bogate pojedine?
3
24.11.2019 11:00
Potrjeni proračun je mogoče res Bertoncljeva računovodska mojstrovina. Tako rekoč brez napake. Pa vendar je to daleč, daleč od ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Hommage Antonu Mavretiču (1934-2019): Živimo na neznatnem delčku snovi sredi neverjetno prostranega vesolja
1
23.11.2019 22:00
To je moj zadnji In memoriam v mojem življenju. Preprosto nočem in ne zmorem več doživljati smrti. Še najbolj zaradi tega, ker ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O dobrih in etičnih državnikih: Kratek esej o velikih političnih dilemah
10
20.11.2019 20:28
Namesto samorefleksije in samokritičnosti smo v nekaj več kot desetletju pometli naše glavne državne izzive in družbene probleme ... Več.
Piše: Igor Kovač
Letargija množic: Danes nikogar ne zanimajo "družbena vprašanja", ljudje se bodo zganili šele, ko jim bo zmanjkalo denarja
19
19.11.2019 20:00
Neresnice ne terjajo več figovih listov, cesarji so nemoteno nagi, zlorabe so enormno brezobzirne. Spirala pasivnosti množic in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Morda so nove parlamentarne volitve vendarle bliže, kot se zdi neizkušeni večini v vladni koaliciji
9
18.11.2019 20:00
Kongresni val je zaenkrat zajel zgolj koalicijo - od SMC in SD, do upokojenske stranke -, a bo sčasoma zagotovo pljusknil tudi ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Posledice vse bolj številnih nepismenih politikov bodo za Slovenijo vsak dan hujše
14
17.11.2019 09:00
Hrvaška politologinja Mirjana Kasapović je v Globusu začudeno napisala, da je Šarec politični amater za enkratno uporabo in da ... Več.
Piše: Tino Mamić
Vsak komentar je bolj ali manj teoretični hrup, ki niha med abstraktnim in narativnim
6
16.11.2019 22:00
Opozoriti vas moram, da je moje današnje besedilo bolj v območju teoretskega kot pripovednega. Komentirati samo zato, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Visco in Monigo: Sobotni izlet v preteklost
0
16.11.2019 11:00
Na občini v Viscu priznavajo, da je ime njihovega mesteca vFurlaniji, nekaj deset kilometrov od slovensko-italijanske meje, ... Več.
Piše: Božo Cerar
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
12
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Človek iz ozadja: Vse majhne in malo večje laži Dušana Kebra
Krištof Zevnik
Ogledov: 4,217
02/
Neakademska razprava o spolu in jeziku: Ko aktivisti uporabijo vsa sredstva za dosego cilja
Saška Štumberger
Ogledov: 2,648
03/
Pisma iz emigracije: Kako je mala Ella preživela malomarnost in ignoranco slovenske pediatrije
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,469
04/
Nov poskus kadrovskega cunamija ali spopad klanov za Petrol, največje slovensko podjetje
Uredništvo
Ogledov: 1,621
05/
Sveti muslimanski spisi in nasilje: "Ubijte nevernike, kjerkoli so, oblegajte jih, bojujte se z njimi z vsakovrstnimi pastmi …"
Milan Gregorič
Ogledov: 2,401
06/
Dve leti po največjem ropu v zgodovini Slovenije: In cryptography we trust, zaupamo kriptografiji
Marko Gašparič
Ogledov: 1,343
07/
70-letnica Severnoatlantskega zavezništva: Kljub vsem pomislekom in kroničnim težavam gre Nato naprej
Božo Cerar
Ogledov: 720
08/
Zahodna politika dvojnih meril do Kitajske: Demokracija v Hongkongu da, pravice muslimanskuh Ujgurov ne!
Shane Quinn
Ogledov: 634
09/
Zadnje dejanje spopada za Istrabenz: Na odru se pojavi nov igralec, železni Herman
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1,991
10/
Avstralija v ognju: Kaj nas bo prej ubilo, apokaliptični dim v Sydneyu, ali naša apatija?
Špela Adamič
Ogledov: 422