Razkrivamo

Zdravstvena reforma Milojke Kolar Celarc je za Mira Cerarja in njegovo vlado zanesljiva pot v pogubo

Koalicija SMC, DeSUS in SD ima še vedno minimalne možnosti, da po naslednjih državnozborskih volitvah ponovi mandat. Lahko bi rekli, da je upanje drobno kakor pšeno zrno, vendar obstaja. Če bo SDS na čelu z Janezom Janšo, ki ima spet probleme z zakonom, nadaljevala po poti politične osamitve s širjenjem antisemitizma in zanikanjem holokavsta in če se bo Zoran Janković odločil, da upokojitev raje dočaka na mestu ljubljanskega župana, potem je to izvedljivo. Vendar zgolj in izključno v primeru, če ne bo prišlo do sprejema zdravstvene reforme, kot jo predlaga resorna ministrica Milojka Kolar Celarc v tem mandatu. Ključe do svoje politične prihodnosti in politične stabilnosti v državi drži v svojih rokah premier Miro Cerar sam. Jih bo uporabil ali pa bo svoje politične sopotnike in podpornike še enkrat znova razočaral?

15.05.2017 01:25
Piše: Aljuš Pertinač
Ključne besede:   reforma   zdravstvo   Milojka Kolar Celarc   Miro Cerar   vlada  

Zdi se, da bo Miro Cerar hočeš nočeš moral izobesiti belo zastavo in zdravstveno reformo prepustiti kakšni drugi, bolje pripravljeni, bolj vešči in predvsem bolj enotni vladi, ki bo za kaj takega imela tudi široko podporo.

Vladajoči koaliciji grozi, da bo kot prva v zgodovini samostojne Slovenije končala štiriletni mandat. Tukaj ne upoštevamo vlade Janeza Janše v mandatu 2004-2008, ki ji je to uspelo zgolj in izključno zaradi polletnega predsedovanja Evropski uniji. V nasprotnem primeru bi sledile predčasne volitve takoj po uničujočem porazu, ki ga je skupni kandidat slovenske desnice Lojze Peterle doživel v 2. krogu predsedniških volitev leta 2007. Namenoma sem napisal, da koaliciji "grozi", da bo končala štiriletni mandat, saj se sama praktično ves čas trudi, da do tega ne bi prišlo. Premier Miro Cerar se sooča z izrazitim pomanjkanjem mandatarskih kompetenc in z neposlušnostjo v lastni stranki (spor z Milanom Brglezom, Bojanom Dobovškom, izstopi poslancev), zunanji minister Karl Erjavec zapleta državo v vedno nove mednarodne škandale (arbitraža, grožnje s težavami na meji itd.), SD pa je talka šaleškega lobija in pritiskov tranzicijske levice, da na letošnjih predsedniških volitvah ne podpre absolutnega favorita, sedanjega predsednika republike Boruta Pahorja. Ne glede na vse našteto pa je ravno nekritična in popolnoma zgrešena podpora premierja Cerarja uničujoči in za slovenski javni zdravstveni sistem izrazito škodljivi politiki ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc v zadnjem času tista, ki najbolj prispeva k politični nestabilnosti in slabša možnosti vladnega trojčka na naslednjih državnozborskih volitvah.

 

 

Al' prav se reče reforma ali re-forma?

 

Praktično vse slovenske vlade po vstopu Slovenije v EU in NATO bolehajo za t.i. reformno mrzlico. Nasploh v slovenski politični in širši javnosti - pomembno vlogo pri vsem skupaj pa igrajo množični mediji - prevladuje ontološko prepričanje, da so v vseh družbenih podsistemih potrebne nenehne spremembe in da je zagovarjanje obstoječega stanja najslabša možna rešitev. Beseda reforma je zato nenehno na političnem jedilniku in vsako, še tako majhno spremembo obstoječe zakonodaje mediji, civilna družba, najpogosteje pa kar predlagatelji sami, označijo za reformo. Pri tem je hecno to, da praktično nobena "reforma" v zadnjih desetih letih ni bila uspešna. Enotni plačni sistem v javnem sektorju se je izkazal za čisto polomijo in s parcialnim dogovorom z zdravniškimi sindikati mu je ravno zdravstvena ministrica zadala coup de grâce oziroma milostni strel. Pokojninska reforma v mandatu Pahorjeve vlade je padla na referendumu. Celovito davčno reformo obljublja vsaka naslednja vlada, vendar dlje od minimalnih popravkov zakona o dohodnini ter uvedbe davčnih blagajn nismo prišli. Reforma delovnopravne zakonodaje bo slej ko prej tudi za to vlado pretrd oreh, po drugi strani pa zanjo tudi izrazito zmanjkuje časa.

 

Nasploh velja, da slovenske vlade bolj padajo z reformami, kot pa triumfirajo. LDS je po dvanajstih letih izgubila oblast na volitvah leta 2004 v veliki meri ravno po zaslugi takratne Mramorjeve davčne reforme. K porazu Janše na volitvah 2008 je v veliki meri vplivalo nezadovoljstvo zaposlenih v javnem sektorju s t.i. Virantovo plačno reformo. Da o negativnih učinkih že omenjene pokojninske reforme na Pahorjevo vlado niti ne izgubljamo besed. Takšno sosledje političnih dogodkov nikakor ni nobena slovenska posebnost. V Nemčiji je recimo takratni kancler Gerhard Schröder paketom reform, poimenovanim Agenda 2010, izgubil volitve - in paradoksalno, zaradi pravočasnosti in ustreznosti reformnih ukrepov omogočil Angeli Merkel, da se bo letos jeseni potegovala za rekordni, že četrti zaporedni kanclerski mandat. Kljub vsemu si praktično noben slovenski politik ne more privoščiti, da bi bil proti reformam, ker reforme pa ja pomenijo napredek. Kot bomo videli v nadaljevanju, v konkretnem primeru t.i. zdravstvene reforme prav gotovo ni tako.

 

 

Zdravstvena reforma ni nikoli dobra novica

 

Beseda reforma torej že sama po sebi pri nas, tako kot v drugih političnih sistemih, pomeni znak za alarm in praktično vsakič prikliče na okope interesne skupine in širšo družbo. Najbolj to velja za pokojninsko reformo, ki vedno prinese podaljšanje delovne in (ali) starostne dober ter s tem poslabšanje pogojev za upokojitev, vendar tudi zdravstvena reforma ne zaostaja veliko. V evropskem političnem besednjaku je zdravstvena reforma tipična t.i. bad news, torej slaba novica sama po sebi. Svetovni in evropski trendi na področju reforme javnih zdravstvenih sistemov gredo (na ideološki ravni predvsem zaradi popolne prevlade neoliberalizma, na bolj praktični ravni pa zaradi staranja družbe ter zniževanja rodnosti in s tem naraščanja stroškov za zdravstveno varstvo) izrazito v smer zniževanja pravic ter povečevanja vplačil. Najboljši primer je zadnja trampovska demontaža t.i. Obamacare. Vse vlade po svetu se zato zdravstvene reforme lotevajo s tresočo roko, predvsem pa na začetku mandata oziroma takrat, ko imajo za predlagane spremembe široko politično podporo. Za primer takšne prakse lahko spet pogledamo čez lužo, kjer so si republikanci na vse kriplje prizadevali, da bi čim prej sprejeli spremembe Obamove zdravstvene reforme. Zato je komaj razumljivo, zakaj se je vladajoča SMC odločila forsirati zdravstveno reformo v zadnjem letu mandata oziroma tako rekoč tik pred volitvami.

 

 

Nosilka reforme je politični "mrtvi konj"

 

Ministrica Kolar Celarčeva je že ves mandat eden izmed najšibkejših členov vladne ekipe. Mandat je začela z visoko letečimi in komaj verjetnimi obljubami, od katerih po skoraj treh letih ni ostalo praktično nič oprijemljivega. Da je pričela dialog z vsemogočnim zdravniškim sindikatom Fides, je potrebovala več kot pol leta. Kljub temu smo dočakali splošno stavko zdravnikov, ki se je končala s podpisanim sporazumom, za katerega še danes pravzaprav ne vemo, kaj v resnici prinaša. Jasno je le to, da vnaša nova nesorazmerja med primerljivo plačanimi poklici v javnem sektorju in da de facto ruši enotni plačni sistem, saj zdravnikom obljublja plačne elemente, ki jih druge plačne skupine v zdravstvu in izven zdravstva nimajo. Ministrica daje vtis, da ne obvladuje zahtevnega resorja, ki ga vodi. Da ne pristaja na dialog s ključnimi deležniki in da predvsem podcenjuje stanje, v katerem se je znašlo naše javno zdravstvo.

 

Jasno je, da se vsi problemi v zdravstvu pri nas niso začeli v mandatu sedanje ministrice, pa vendar se ni mogoče znebiti vtisa, da jim Kolar Celarčeva preprosto ni kos oziroma da jih odkrito podcenjuje. Zadnji scenarij katastrofe z bolnišnico Topolšica je le vrh ledene gore. Komaj verjetno je, da je lahko šel javni zavod in še posebej bolnišnica v (zdi se sicer da nujno) investicijo v energetsko sanacijo, za katero očitno ni imel dovolj sredstev. Ker se finančno stanje bolnišnice več mesecev ni saniralo, so preprosto nehali plačevati prispevke zaposlenim iz naslova delovnega razmerja, s čimer so dosegli blokado računov ter uvrstitev na seznam davčnih neplačnikov. Sodu je nazadnje izbilo dno neizplačilo plač zaposlenim za mesec april. Si predstavljate kako funkcionira bolnišnica, ki po eni strani nima dovolj denarja za nujne investicije, po drugi strani pa že v prvi polovici leta ne more izplačevati plač zaposlenim!? Kako naj tam zaposleni opravljajo svoje delo vestno in strokovno v takih pogojih? In opraviti imajo s človeškimi življenji.

 

Poleg ključnih deležnikov v zdravstvenem sistemu je proti ministrici čutiti izrazito nezaupanje tudi v obeh koalicijskih strankah. Z DeSUS je ministrica praktično vsak dan na bojni nogi, pa tudi v SD nima skoraj nobena njena predlagana rešitev iskrene in predvsem dejanske podpore. Telenovela okoli sprejemanja novega zakona o zdravstveni dejavnosti je to najbolje ilustrirala. Relativno preprost zakon se je usklajeval oziroma bolje rečeno prerekal toliko časa, da je praktično izgubil ves pomen. Sveta vojna, ki jo je ministrica napovedala koncesijam v zdravstvu, kaže na njeno popolno nerazumevanje dejanskega stanja. Večino koncesij v zdravstvu, o čemer smo že pisali, namreč podelijo lokalne skupnosti, predvsem zaradi togosti in neustreznega vodenja javnih zdravstvenih zavodov, kot nam ga kaže zgoraj opisani primer. Enako velja za ministričin džihad proti zasebnim zdravstvenim zavarovalnicam. Ob obstoječih kadrovskih in finančnih resursih ter pomanjkljivi organizaciji javne zdravstvene mreže bi morebitna ad hoc ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prav gotovo pomenila kolaps zdravstvenega sistema, ki bi imel za javno zdravje nepredstavljive posledice.

 

Poleg vsega si je ministrica kot glavnega svetovalca pri svoji reformi omislila bivšega ministra za zdravje, Dušana Kebra. Najbolj paradoksalno pri tem je, da se je ministrica v preteklosti javno hvalila, da je prav ona na vladi preprečila sprejem t.i. Kebrove zdravstvene reforme, ko je še bila zaposlena na ministrstvu za finance. Minister, ki mu ni uspelo speljati reforme, torej sedaj svetuje pri sprejemanju le-te ministrici, ki mu je preprečila njen sprejem. Narobe svet.

 

 

Kaj o reformah sploh ve premier Cerar

 

Navkljub vsemu ima ministrica Milojka Kolar Celarc že ves čas gorečo in nedeljeno podporo predsednika vlade. Ta je mestoma komaj doumljiva. Še posebej zato, ker je Cerar v svoji gorečnosti podpreti in zaščiti (poleg ministrice za notranje zadeve) gospo Milojko, svoj najšibkejši člen znotraj SMC-jeve vladne garniture na sprejem zdravstvene reforme vezal kar obstoj koalicije. Oziroma v primeru nesprejetja grozi s predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Glede na to, da za spremembe, ki jih predlaga ministrica, ni posluha med koalicijskimi strankami, poznavalci in ključnimi deležniki v zdravstvenem sistemu, to meji že na norost. Tudi če bi premierju s tovrstnim izsiljevanjem uspelo in bi oba ključna zakona, to je zakon o zdravstveni dejavnosti ter zakon o zdravstvenem varstvu ter zdravstvenem zavarovanju, spravil skozi parlamentarno sito, kar se ta trenutek zdi sicer praktično nemogoče, bi prav gotovo sledil veto Državnega sveta in po vsej verjetnosti še predlog za razpis referenduma. Izkušnje nas učijo, da volivci in volivke na referendumih zelo redko podprejo rešitve, ki jih predlaga vlada, še posebej pa radi izrabijo referendum za izraz svojega nezadovoljstva z vladajočo politiko, ki lahko ima, še pogosteje pa niti nima nobene zveze s tematiko, o kateri na referendumu odločajo. Glede na izrazito nizko podporo, ki jo vlada uživa v javnem mnenju in izrazito osamljenostjo SMC pri podpori zdravstveni reformi v političnem prostoru, takšen scenarij meji na samomor.

 

Še bolj iluzorno je pričakovati, da bi morebiten sprejem zdravstvene reforme lahko prinesel dodatne točke SMC na naslednjih volitvah. Tudi če bi bila reforma sprejeta, bo na njene dejanske učinke potrebno počakati še najmanj dve, do tri leta. Hkrati pa morebitni sprejem reforme seveda ne bi pomenil nobenega takojšnjega učinka pri skrajševanju čakalnih vrst kot enega izmed temeljnih problemov slovenskega zdravstva. Kaj bo torej izbral predsednik vlade? Bo še naprej trmaril in s tem pahnil vladno koalicijo v prerani grob, državo pa v daljše obdobje politične nestabilnosti in to v najmanj primernem času, ko se pričakuje odločitev arbitražnega sodišča, jeseni pa so na sporedu že predsedniške volitve, ali pa ga bo vendarle srečala pamet in bo pustil ministrico za zdravje, da sama poje, kar je skuhala ter se bo raje posvetil zadevam, ki so v letu pred volitvami še izvedljive? Kaj mu bodo svetovali njegovi izraelski svetovalci, kaj njegovi domači zaupniki, med katerimi izstopa, če gre verjeti tabloidni reviji Obrazi, ljubljanski frizer. Kdo ve. A poznavajoč slovensko politiko ter stanje duha v vladajoči koaliciji, se vendarle zdi, da bo Cerar hočeš nočeš moral izobesiti belo zastavo in zdravstveno reformo prepustiti kakšni drugi, bolje pripravljeni, bolj vešči in predvsem bolj enotni vladi, ki bo za kaj takega imela tudi široko podporo. Upanje umre zadnje. Bolje to, kot pa da še naprej umirajo pacienti zaradi strokovnih napak, neustreznega zdravljenja ali preprosto čakanja na operacijo, medtem ko se najbolj odgovorni za stanje v slovenskem zdravstvu igrajo reformne domine, njihove domislice pa padajo ena za drugo oziroma se sesuvajo kot hišica iz kart.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
7
03.07.2020 14:30
Čeprav mainstream mediji občutno vlečejo v levo, je slovenska medijska scena pluralna. Zasebni mediji lahko izbirajo svojo ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
19
01.07.2020 00:25
Črni torek, kot bi lahko poimenovali včerajšnje dogajanje v Sloveniji, ni omejen le na policijske preiskave, aretacijo ... Več.
Piše: Uredništvo
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
5
30.06.2020 08:30
Mesec in pol popolne karantene, ki so jo sredi maja razglasili za Santiago, pomeni, da lahko odidemo iz stanovanja samo z online ... Več.
Piše: Tjaša Šuštar
Muha proti Kosu: Neresnične navedbe Gregorja Kosa o delu AKOS
0
26.06.2020 22:39
Zaradi članka Gregorja Kosa, objavljenega na portalu+ 19. junija 2020 pod naslovom Skrajni čas bi bil, Tanja Muha poslovi z ... Več.
Piše: Uredništvo
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
14
23.06.2020 22:00
Samo sprašujem. Najprej sebe samega, potem vse ostale: Ali smo sploh zreli, slovenski državljani, za demokracijo? Nekako me ... Več.
Piše: Miha Burger
Dosje slovenski gozdovi, 4. del: Dva primera "kreativne sistematizacije" direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
3
23.06.2020 00:30
Eden izmed očitkov, ki letijo na direktorja javnega Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), se nanaša tudi na njegovo nepotistično ... Več.
Piše: Uredništvo
Berlinski puč 13. marca 1920: Karikatura vojaškega udara, ki je trajal nekaj dni, a je bil uvertura v vzpon Adolfa Hitlerja
2
21.06.2020 11:00
Pred stoletjem je v Nemčiji prišlo do državnega udara proti nastajajoči weimarski republiki. Dogodek, znan tudi kot Kappov puč, ... Več.
Piše: Shane Quinn
Skrajni čas bi bil, da se Tanja Muha poslovi z direktorskega položaja na Agenciji AKOS
3
19.06.2020 20:04
S Tanjo Muha, direktorico Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS) ima minister za javno upravo Boštjan Koritnik ... Več.
Piše: Gregor Kos
Dosje slovenski gozdovi, 3. del: Tri "trofeje" iz gozdarske zbirke direktorja Zavoda za gozdove Damjana Oražma
13
09.06.2020 00:40
Nadaljujemo z razkrivanjem okostnjakov iz omare Damjana Oražma, direktorja Zavoda za gozdove Slovenije, ki se je doslej soočal s ... Več.
Piše: Uredništvo
Spreminjanje osredotočenosti: Od koronavirusa do kubanske raketne krize
5
07.06.2020 11:00
Medtem ko je svetovna pozornost usmerjena na koronavirus, bi morda veljalo za trenutek preusmeriti pozornost in analizirati ... Več.
Piše: Shane Quinn
Popravek: Dosje Livar (Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj )
0
06.06.2020 21:40
Dne 26.05.2020 je bil objavljen članek z naslovom Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo ... Več.
Piše: Uredništvo
Tržaški Primorski dnevnik se zaradi laganja o incidentu na meji s Slovenijo še vedno ni opravičil
9
04.06.2020 22:30
Primorski dnevnik je konec maja objavil novico o incidentu na slovensko-italijanski meji, ko naj bi pripadnik Slovenske vojske z ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje slovenski gozdovi, 2. del: Če kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ne bo spet ustrahovana, potem so direktorju Zavoda za gozdove Damjanu Oražmu naposled šteti dnevi!
8
31.05.2020 23:20
Potem ko smo minuli teden na portalu+ razkrili obrise doslej ene največjih afer, povezanih s slovenskimi gozdovi, so začele ... Več.
Piše: Uredništvo
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
9
27.05.2020 21:00
Pred dnevi sem objavil širši tekst s pregledom denarnega sistema in v njem izpostavil dokaj smelo trditev, in sicer: Glede na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
9
26.05.2020 23:05
Največja livarna v Sloveniji s sedežem v Ivančni Gorici, ki skupaj s proizvodnim obratom v Črnomlju zaposluje 750 delavcev, je ... Več.
Piše: Uredništvo
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
6
25.05.2020 22:00
V tednu slovenskih gozdov, s čemer želimo posebej izpostaviti pomembnost tega vprašanja, začenjamo s serijo člankov o ... Več.
Piše: Uredništvo
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
13
21.05.2020 20:42
Spoštovani gospod predsednik, glede na vaš osebni ugled in ugled vaše institucije vas pozivam, da organizirate javno razpravo o ... Več.
Piše: Uredništvo
SODNA PORAVNAVA: Opravičilo Marku Kolblu in družbi Europlakat, d.o.o.
0
19.05.2020 17:00
V skladu s sodno poravnavo, sklenjeno na podlagi 307. člena Zakona o pravdnem postopku 15. maja 2020 na Okrožnem sodišču v ... Več.
Piše: Uredništvo
Kako rešiti slovenski turizem? Če ne bo hitre akcije in denarja, se nam obeta katastrofa!
1
15.05.2020 12:00
Koronavirusna epidemija bo resno prizadela slovenski turizem. Letošnja sezona bo zdesetkana, to je verjetno neizogibno. Turizem ... Več.
Piše: Bine Kordež
Začenja se lov na novega ustavnega sodnika ali sodnico: Kdo so kandidati političnih strank?
4
13.05.2020 00:20
Sedem bo kandidatov za izpraznjeno sodniško mesto na Beethovnovi, so nam namignili zaupni viri. Objavljamo vsa imena, ki po ... Več.
Piše: Andrej Černe
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.367
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.239
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 794
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 923