Opazili smo

Slovenija in Rusija, 25 let priznanja: Naporni prvi koraki v hladni Moskvi (1. del)

Ob obletnici ruskega priznanja - 25. maja bo namreč minilo natanko 25 let, odkar je Ruska federacija vzpostavila diplomatske odnose s Slovenijo - je Roman Kokalj posebej za portal+ napisal daljši prispevek, v katerem popisuje dolgo, naporno in pogosto celo tvegano pot do priznanja. Kajti v času razpada Jugoslavije je bila ruska diplomacija še povsem "sovjetska", precejšen del ruske javnosti pa izrazito prosrbsko usmerjen. Zaradi tega je bilo delo neformalnega predstavnika nepriznane države v Moskvi težavno. Gospod Kokalj je bil torej prvi pooblaščeni predstavnik Republike Slovenije v Rusiji od leta 1991 dalje. Pred tem je bil direktor predstavništva Slovenijalesa v Moskvi, kasneje pa tudi prvi direktor Krka Rus Moskva.

23.05.2017 15:10
Ključne besede:   Roman Kokalj   Slovenija   Rusija   Sergej Mihailovič Kurjačov   Boris Kolokolov   Moskva   SFRJ   priznanje   Beograd   Slovenijales

Na jugoslovanski ambasadi v Moskvi je Rupel govoril samo slovensko. Dopustil je, da so se vsi prisotni jugoslovanski diplomati mučili, da bi ga razumeli. Očitno je bilo, da ga ne razumejo. Ambasador Vereš si je nemočno mel roke in vidno vzdihoval.

Letos praznujemo petindvajseto letnico priznanja neodvisne Republike Slovenije ter vzpostavitve diplomatskih odnosov z Rusko federacijo. V času priznanja slovenske neodvisnosti ter vzpostavljanja dioplomatskih odnosov naša država v Moskvi ni imela ne veleposlaništva ne profesionalnih diplomatov. Malo ljudi v Sloveniji danes dejansko ve, kako so tekla prizadevanja in koliko naporov ter iznajdljivosti je bilo potrebnih v Moskvi, da bi Rusija priznala našo novonastalo Slovenijo. Pravzaprav je v Sloveniji na ta prizadevanja legel prah pozabe, čeprav so prizadevanja za diplomatsko priznanje Slovenije s strani Rusije potekala v posebnih okoliščinah. Slovenija je v bila pred petindvajsetimi leti v Rusiji malo poznan, skoraj neznan, geografski, kulturni in politični pojem. Le redki posamezniki so jo znali opredeliti kot razvito republiko na severu bivše Jugoslavije. Jugoslovanska ambasada v Moskvi si je prizadevala prikazovati proces osamosvajanja Slovenije najprej kot zgolj jugoslovansko notranjepolitično zadevo, kasneje pa je že osamosvojeno Slovenijo poskušala predstaviti kot glavnega krivca za razpad nekdanje države in za vojaški konflikt na prostoru bivše SFRJ.

 

Slovenski politični projekt v Moskvi je začel še pred razglasitvijo slovenske neodvisnosti z enim in edinim ciljem – čimprej doseči diplomatsko priznanje in vzpostavitev diplomatskih odnosov z Rusko federacijo. To je bila potreba in nuja mlade države, ki se je želela uveljaviti tudi v svetu in predvsem v tako pomembni državi, kot je Rusija. To je bil splošen cilj in naloga nove slovenske diplomacije, ki je bila takrat v tujini v glavnem brez profesionalnih kadrov. Vsem, ki smo se v Moskvi vključili v ta projekt, je bilo jasno, kje edino se ta cilj doseže - v ministrstvu za zunanje zadeve Ruske federacije (MID RF).

 

 

Projekt posebne zahtevnosti v Moskvi

 

Najprej so se postavila preprosta logistična  vprašanja – kako sploh priti v MID? Danes se sliši smešno, ampak takrat je bilo to najpomembnejše vprašanje; se da tja kar naravnost odpeljati in tam povprašati ali poprositi za priznanje? Kajti v zgradbo zunanjega ministrstva se lahko vstopa le pri vzpostavljenih polnih diplomatskih odnosih, sicer tam ni kaj iskati. Kako torej v MID, smo se spraševali, kako začeti tkati vezi z rusko diplomacijo in "lobirati" za slovensko priznanje, in to ob nemogočem dejstvu, da bi nam kot predstavnikom za Rusijo neobstoječe države, sploh dovolili vstopili v zgradbo.

 

Potrebno je bilo torej najprej poiskati ljudi, s katerimi sem lahko naredil prve povsem neuradne in nevsiljive kontakte. Potrebno je bilo poiskati tistih nekaj, ki so o Sloveniji kaj vedeli in ki so imeli dovolj vpliva v zunanjem ministrstvu, v drugih ministrstvih in v sami vladi.  Idealno bi bilo, ko bi bilo moč najti take, ki bi bili tudi osebno naklonjeni osamosvajanju Slovenije.

 

Žal kaj takega ni bilo moč pričakovati. Iskati je bilo potrebno torej tiste, ki so o Sloveniji sploh želeli kaj slišati in poslušati. A tudi krog teh je bil majhen. Da bi dosegel zastavljeni cilj, sem se opredelil za prednostno iskanje bivših sovjetskih diplomatov, ki so službovali v Beogradu in Zagrebu. Pokazalo se je, da je usmeritev sicer prava, le da je bilo zelo malo tistih, ki bi bili projektu osamosvajanja in priznanja neodvisnosti Slovenije naklonjeni.

 

 

Prvi koraki do iskanja prijateljev

 

Vsi bivši sovjetski, kasneje ruski diplomati (takrat živeči v Moskvi), so večinoma službovali v Beogradu in tam tudi preživeli največji del svoje delovne dobe. V Slovenijo so iz glavnega mesta SFRJ prihajali poredkoma in še to na krajše obiske, običajno kot spremljevalci uradnih delegacij na Bled ali v Ljubljano. Ugotavljali so, da je Slovenija lepa, razvita. Da pa hoče biti samostojna, jim ni šlo v glavo – saj je vendar tako majhna. Pogovori z njimi, ki so bili bolj tipanja, so se končevali z melanholičnimi opisovanji dogodkov in razmer v času, ki so ga bivši sovjetski diplomati preživeli v nekdanji Jugoslaviji. To je bilo za njih običajno najzanimivejše, najbolj razburljivo in hkrati najprijetnejše obdobje njihove diplomatske kariere in njihovega življenja nasploh. Pri njih za Slovenijo nisem našel razumevanja.

 

Sergej Mihailovič Kurjačov, upokojeni diplomat, ki je nekoč služboval v Beogradu, pa se je odzval povsem drugače. Z velikim zanimanjem je poslušal moje razlage o novih razmerah, razumel je težnjo po samostojnosti in mirnem razvoju Slovenije. Kasneje sem si to razlagal, da je ga Slovenija zanimala drugače kot druge predvsem zato, ker je kot vojak Rdeče armade prišel prvič v osebni stik s Slovenijo v Murski Soboti, pa čeprav le za kratek čas.

 

Izkazalo se je, da je bil Kurjačov prava in ključna oseba za naš slovenski projekt v Moskvi. Bil je v odličnem znanstvu z Borisom Kolokolovim, najprej ruskim republiškim ministrom in kasneje namestnikom ministra za zunanje zadeve novo nastale Ruske federacije. Pripadala sta isti miselni vojaško-politični šoli, bila sta somišljenika in predstavnika iste generacije, pa še veterana druge svetovne vojne. Tudi na Zunanjem ministrstvu tedanje Sovjetske zveze, kasneje Ruske federacije, je imel Kurjačov veliko znancev, potrebnih za preverjanje informacij. Njegovi nasveti so bili ciljno naravnana sporočila, nujna za moje ustrezno delovanje. Kurjačov je torej organiziral prva srečanja s Kolokolovim. S tem vrata v sovjetski in kasneje ruski MID zame in za Slovenijo niso bila več hermetično zaprta. Začela so se počasi odpirati.

 

 

Pragmatičnost odločitve in Rupel v Moskvi

 

Pri artikuliranju slovenskega projekta za urejanje odnosov z Moskvo uradna slovenska politika ni naletela na poseben interes slovenskih profesionalnih diplomatov v tedaj še republiškem sekretariatu za mednarodno sodelovanje in kasnejšem slovenskem zunanjem ministrstvu – Rusija tedaj med slovenskimi dioplomati ni bila deležna zanimanja in posluha. Pa tudi doma razplet situacije z Beogradom še ni bil dokončno jasen. Pragmatični so čakali na bolj varnih mestih; čakali so, da se razmere uredijo.

 

V tem času se je dogodil prvi obisk bodočega zunanjega ministra Dimitrija Rupla v Moskvi, takrat seveda še v svojstvu republiškega sekretarja za mednarodne odnose. Njegov namen je bil med drugim v Moskvi poiskati oporno točko za predstavljanje in uveljavitev osamosvojitvene politike. Tako kot drugod po svetu se je moral tudi v Moskvi osamosvojitveni projekt nasloniti na slovenska gospodarska predstavništva v tujini. V Moskvi je to bilo predstavništvo mednarodnega podjetja Slovenijales.

 

Rupel je prvič prišel v Moskvo kot republiški minister iz zvezne države. Z njim sta bila še slovenska politika Jože Smole in Janez Kocijančič, člana takratne skupščinske komisije za zunanjo politiko. Obisk je potekal na ruskem republiškemu MID-u, saj se z zveznim sovjetskim po analogiji reciprocitete ni dalo kontaktirati neposredno. Slovenije Sovjetska zveza namreč še ni priznavala. Prav zato je bila vmes še obvezna in neizogibna postaja - veleposlaništvo SFRJ na Mosfilmski ulici v Moskvi.

 

Na jugoslovanski ambasadi je Rupel govoril samo slovensko. Dopustil je, da so se vsi prisotni jugoslovanski diplomati mučili, da bi ga razumeli. Očitno je bilo, da ga prisotni prav dobro ne razumejo. Ambasador Milan Vereš si je nemočno mel roke in vidno vzdihoval. Za njim je stal sekretar Ibrahim Djikić in zavijal z očmi proti stropu in včasih tudi proti meni. Z njim sem se poznal že od prej. Brez besed mi je želel nekaj povedati. Take predstave na ambasadi že dolgo ni bilo. Ambasador se je opravičeval, ker da ne zna slovensko. Rupel pa mu je pojasnjeval, da ker pri vhodu v ambasado tudi piše – Veleposlaništvo SFRJ in ker da predstavlja tudi Slovenijo v Sovjetski zvezi, bi moral vsaj razumeti slovensko.

 

Interveniral je Kocijančič. Zanj je jezik le sredstvo zbliževanja in ne ločevanja, je rekel. Zatrjeval je, da ni nujno, da bi govorili slovensko. Rupel mu je pojasnjeval, da tudi sam govori še kak jezik, da pa bi bilo v skupni ambasadi neprimerno govoriti angleško, in je vztrajal pri slovenščini. Smole ni govoril dosti, raje je razkazoval poslopje ambasade - in to tako, kot da je še vedno on v njem veleposlanik, čeprav najbrž ni imel preveč lepih spominov na kratko obdobje svoje misije v tej vlogi.

 

Kakšne posebne vsebine ti pogovori niso imeli. Obisk je bil vse prej kot vljudnostne in vljudne narave. Bistvo je bilo v opozarjanju na neizogibno spremembo. Rupel ambasadorju tudi ni pozabil povedati, da je Slovencev v zvezni diplomaciji le tri odstotke, delež plačil Slovenije za SSIP, za zvezno diplomatsko mrežo pa celih dvajset odstotkov. Po kratkem obisku mi je bilo jasno, da Rupel išče primernega kandidata za slovensko stvar v Moskvi in za neposreden kontakt z ruskim zunanjim ministrstvom.

 

(se nadaljuje)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Putinova nova ustava: Še 16 let na 20 podlage
3
02.07.2020 11:30
Referendum, s katerim si je ruski avtokratski predsednik, ki je na oblasti že dve desetletji, zagotovil še nadaljnih 16 let vsaj ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Nepriznana manjšina je nagradila avstrijsko veleposlanico Sigrid Berka v Sloveniji
5
13.06.2020 22:59
Sigrid Berka je bila štiri leta veleposlanica Republike Avstrije v Ljubljani. Pred odhodom na Dunaj ji je Zveza kulturnih ... Več.
Piše: Uredništvo
Večni politik Dušan Keber
4
10.06.2020 21:42
Dušan Keber ni strokovnjak, ampak politik, ki se bori za povrnitev oblasti in ohranitev privilegijev. V boju za oblast ne izbira ... Več.
Piše: Uredništvo
Interpelacija proti Počivalšku kot spodoben srednješolski referat
6
10.06.2020 00:00
Vparlamentu obeta pravi politični vrhunec, saj se bosta soočila dva ključna nedavna vladna zaveznika - Marjan Šarec ter Zdravko ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Zakaj in čemu "Bohinjska proga"
4
29.05.2020 13:22
Neizkoriščena Bohinjska proga je najkrajša povezava Jadrana s severno, srednjo in vzhodno Evropo. Je velika materializirana ... Več.
Piše: Vili Kovačič
Zdravstveno osebje na oddih v hotel Kempinski
3
27.05.2020 06:00
MK Group, ki je v lasti srbskega poslovnežaMiodraga Kostića, 450 zdravnikom in zaposlenim v zdravstvu iz jadranske regije v ... Več.
Piše: Uredništvo
Gostujoče pero: O soodvisnosti neodvisnih narodov
2
26.05.2020 09:00
Praznovanje nenavadnega dneva neodvisnosti svoje države sredi pandemije vas prisili, da se osredotočite na pridobljene izkušnje ... Več.
Piše: Irakli Koplatadze
Prvi dan šole in vrtca: Večina staršev verjame, da so nova pravila v osnovnih šolah in vrtcih pretirana!
3
19.05.2020 10:05
Včeraj ni bil 1. september, pa vendar je bil na nek način spet začetek šolskega leta. Občutki so bili skoraj podobni, vendar za ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Ko zaščitne maske v Tarči komentira direktorica podjetja, ki je posel izgubilo ...
7
15.05.2020 10:51
RTV Slovenija in vlada sta očitno sredi srdite vojne. Ena izmed front so tudi zaščitne maske, kjer si je nacionalka sinoči v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Slovensko pismo (Petru Limbourgu, generalnemu direktorju Deutsche Welle)
29
15.05.2020 00:45
Mi, podpisniki tega pisma, smo preprosto zavezani iztočnici, objavljeni na naslovni strani ene od nedavnih številk nemškega ... Več.
Piše: Uredništvo
V naših bolnišnicah je 50 smrtno nevarnih pulmonarnih ventilatorjev, ki jih je dobavilo kitajsko Gorenje!
7
03.05.2020 21:41
Razprava o pulmonarnih ventilatorjih, ki je vrhunec dosegla s pomočjo dveh Tarč na Televiziji Slovenija, se je sprevrgla v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Afera maske: Težko inštitucija, ki skrbi za pšenico in zaloge sladkorja, nabavlja zdravstveno opremo
9
24.04.2020 10:58
Kaj potres, Slovenijo tresejo maske! Vsekakor je treba ekipi Tarče iskreno čestitati. Izjemno novinarsko delo. Poklon novinarki ... Več.
Piše: Žiga Vavpotič
Rešitev Evropske unije niso evroobveznice, pač pa t.i. sterilizacija javnega dolga
4
20.04.2020 06:00
Ideja o evropskih obveznicah, ki jo podpira tudi Slovenija, je za nas ta hip resda mamljiva, vendar jo vodilna članica EU nikoli ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Huawei pomaga: 30.000 mask in 100 tablic za šolarje
0
16.04.2020 21:33
Kitajski tehnološki velikan, ki posluje tudi v Sloveniji, je naši državi priskočil na pomoč v boju proti epidemiji koronavirusa ... Več.
Piše: Uredništvo
Mediji in politika: Menjave urednikov niso rešitev, zamenjati je treba sistem
7
06.04.2020 07:00
Sedanja vlada ima enkratno priložnost, da spremeni financiranje RTV Slovenija. Naj ta obvezni medijski davek, ki se danes ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Kako premagati krizo in preživeti (Strategija za ponoven zagon in razvoj države)
2
21.03.2020 21:45
Soočenje z največjim izzivom v novejši zgodovini človeštva doslej zahteva out-of-the-box razmišljanje in inovativne ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Zdravniški apel: "Če takoj ne ukrepamo, se bo okužba eksponentno razširila, padel bo sekundar in terciar!"
3
19.03.2020 15:19
Specialist družinske medicine Primož Kus opozarja, da mnogi pacienti kažejo simptome koronavirusa in bi morali nujno ostati ... Več.
Piše: Uredništvo
Geopolitične posledice koronavirusa: Kako je Trump pustil Evropo na cedilu
4
17.03.2020 23:20
Če smo pred meseci, ko se je koronavirus pojavil na Kitajskem, zamahovali z roko, sedaj večina priznavamo, da nam je življenje ... Več.
Piše: Božo Cerar
Požar plačal Trumpovemu tastu 8.000 evrov
5
05.03.2020 13:39
Bojan Požar je storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, v postopku dokazano, da Viktor Knavs ni bil v zaporu, je sporočila ... Več.
Piše: Uredništvo
Pro et Contra: "Zdaj smo, kjer smo. Globoko na dnu, ampak nikar ne mislimo, da nižje ne gre."
18
03.03.2020 21:36
Janševa strankaSDSje brez dvoma izvoljena stranka, ki po zadnjih volitvah ni uspela sestavit koalicije, vendar pa stranka SMC z ... Več.
Piše: Simona Rebolj
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.367
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.934
03/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.576
04/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.239
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.547
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.404
07/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.919
08/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 794
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.120
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 923