Komentar

Arhitektura je težnja k nadstrukturi najnovejših družbenih odnosov

Jeremija Bentham, angleški pravnik in filozof, je v svojem delu Odlomek o vladanju (Fragment on Government, 1776) zapisal: Kadar ima večje število oseb navado izkazovanja poslušnosti eni osebi, tej osebi rečemo vladar, potem pravimo, da so vse te osebe skupaj v stanju politične družbe. Ravno v arhitekturi so najbolj vidna družbena nasprotja. Preprosto jih ni mogoče skriti. Ni mogoče skriti družbenih napetosti. Nobena druga umetniška zvrst tega ne proizvede tako očitno, tako nesramno surovo.

30.09.2017 22:45
Piše: Dragan Živadinov
Ključne besede:   arhitektura   umetnost   Günther Domenig   Steinhaus   Alenka Zupančič   Igor Zabel   zbornik   Jeremy Bentham

Foto: FSD

"Dokler filozofija ne postane znanost, je tudi religija smiselna."

V dneh po povratku iz Ruske federacije je bilo v Ljubljani vse v duhu arhitekturnega premisleka. Arhitektura je najbolj razviden prostor uma, prenesen v resničnost. Je gladki rob, ob katerem drsi vsa naša resničnost. Ko si v njej, si v umetnosti. Takoj na začetku današnjega komentarja bi rad na portalu+ objavil neplačan oglas, pravzaprav bom objavil v tekstu tri neplačane oglase. 

 

Prvi oglas: Na obali Osojskega jezera na avstrijskem Koroškem stoji redka umetnina, ki presega vse umetnine. To je arhitekturna dekonstrukcija Steinhaus arhitekta Güntherja Domeniga. Od središča Ljubljane je oddaljena 1.17 ure vožnje, če je cesta prosto prevozna. Obiščete jo lahko v vsakem vremenu, v vseh letnih časih, v vseh dneh in urah - a je vedno zaprta. Lahko pa si jo ogledate od zunaj navznoter. Najbolj vredna ogleda je ob sončnem zahodu meseca oktobra.

 

(Konec prvega od treh oglasov.)

 

Arhitektura je umetnost oziroma arhitektura ni umetnost. Ne, arhitektura je najprej umetnost, je zvrst umetnosti! To je hipoteza, ki jo bom razvijal pred vami v kratki medmrežni obliki, kot je komentar. Pogledal bom v arhitekturne posebnosti, ki jo delajo različno od drugih umetniških zvrsti. Pogledal bom, kaj nam govorijo arhitekturni indici, njena stilna metakomunikacija, prav posebej pa bom poetsko pogledal v inženirske statuse, ki narekujejo drugačno razpravo o arhitekturi - neumetniško -, ki naj bi bila dokaz, da arhitektura ni umetnost, da je inženiring!

 

Opozorilo tistim, ki si barvajo svoje hiše v iztopajoče barve. Arhitektura ni krasilstvo.

 

Hipoteza: Arhitektura je umetnost. To se prvič potrdi, ko sta se prekrila umetniški postopek, funkcionalistična metoda in arhitektura kot umetniška zvrst. To se je prvič zgodilo na začetku XX. stoletja, ko je v zgodovino umetnosti vstopil funkcionalizem, ki je prekril naročniški determinizem. Saj poznate tisto, da je v arhitekturi vse odvisno od naročnikovih potreb in želja, da je vse le vladarski showbusiness plus material časa, s katerim gradimo forme. Besedo "vladarja" zamenjajte za besedo "gospodarja" in dobite definicijo naročnika. Kako je že s "hlapci"?

 

Arhitektura je v XX. stoletju z združevanjem znanosti, tehnologije in umetnosti dokončno postala to, kar je vedno bila: umetniška zvrst. Z funkcionalizmom in produkcionizmom pa je za naprej in za nazaj vzpostavila svojo pozicijo - arhitektura je umetnost! Helenistično krasilstvo in vsa krasilstva vse stilov so tako postala le stilemi.

 

Seveda lahko arhitekturno-estetska vprašanja umestim v prostor poetične polemike, v njih se najbolj znajdem. Kaj pa je z inženirstvom, to je ta matemtični talent za potrebe statike, za izračun vektorjev napetosti. Toda pozor, tudi statični izračuni so poetski inventar najvišje stopnje. Statika je umetnost kljubovanja gravitacijskemu naporu, istočasno pa je poesis.

 

Ko je umetnost navidez popolnoma neuporabna, je vedno optimalno funkcionalna. S pomočjo psihologije metafizke (Anton Trstenjak) organizira kulturno mrežo, z njo pa Božji mir. Recimo z mrežo hramov. Jože Barši v zborniku Arhitektura ni umetnost citira filozofinjo Alenko Zupančič: "Smo gospodarji smisla, ker nismo gospodarji dejstev." Sam bi rad parafraziral ta izvrsten filozofski aforizem: Dokler filozofija ne postane znanost, je tudi religija smiselna.

 

Ravno s pomočjo hramov!

 

Drugi oglas: Sposodite si v lokalni knjižnici izvrsten zbornik z naslovom Arhitektura ni umetnost v izdaji društva Praznine in društva Igor Zabel, ki je izšel poleti 2017.

 

(Konec drugega od treh oglasov.)

 

Za potrebe komentarja sem se potrudil in prepisal kazalo z naslovi in avtorji prispevkov, ki tvorijo zbornik. Predvsem za tiste, ki si knjige ne bodo sposodili: 06 - Uvodne besede, Urška Jurman in Vid Zabel, 011 - Prostor med umetnostjo in arhitekturo: kritična prostorska praksa, 039 - Projekt Soweto, Marjetica Potrč, 053 - Projekt Hustadt, Apolonija Šuštaršič, 075 - Povabilo k mizi: Kuriranje pogovorov, Eleke Krasny, 095 - Umik arhitekture: Subverzivne forme v arhitekturi, Emil Jurcan, 0111 - Konstruiranje arhitekturnih vezi, Petra Čeferin, 0125 - Arhitektura kot operacija z objektom, Rado Riha, 0151 - Govoriti o arhitekturi: Analiza dveh izjav, ki konstituirata idealistično paradigmo arhitekture v lokalnem prostoru, Izidor Barši, 0173 - Arhitektura ni umetnost: Čemu služi koncept sublimacije oziroma ali je sublimno še vedno operativen pojem, Jože Barši, 0187 - Razglednice, Tomo Stanič, - 0221, Umetnost, arhitektura, kreativnost, Miloš Kosec, 0239 - Trdna nematerialnost se ne stopi, Sonja Leboš, 0261 - (Arhitekturna) mreža kot konstitutivni element filmske naracije, Josef Debering, 0271 - Spielraum, Jasmina Cibic, 0289 - Graditi prelom: Paradigme modernistične arhitekture, Mateja Kurir, 0321 - Razrez prostora, Nejc Lebar.

 

Moj apendiks po knjigi: Arhitektura bolj kot katerakoli druga umetnost nagovarja vse in se obrača k vsem, vselej je obča stvar. V njej so prisotni vsi vzorci nižjega, višjega reda in kardinalni nevroni. Na vseh ravneh vzorčenja se projecira z umetniškim mišljenjem. Forma je oblikovanje snovi. Skupnost je ta, ki določa arhitekturi formo. Umetnost pa je vse tisto, kar je javno ali pa v svoji intenci teži k javnemu, teži k družbenemu refleksu. Tudi zato je arhitektura tako močno podvržena javni kritiki. Ta pa deluje dvosmerno: s svojo materializacijo deluje na javno, javno pa deluje nazaj v smeri materializacije s svojo kritičnostjo. Kritičnost v arhitekturi je vseobsegajoča. Vsi sodelujemo s kritičnim mišljenjem. Vsi sodelujemo v  umetniški debati. Redko katera umetnost ima tako neverjeten, mogočen potencial.

 

Lepo, grdo, tako preprosto je to.

 

Arhitektura pozor, to ni samo nanašanje na sosednjo arhitekturo, na upoštevanje obstoječe vzorčnosti, temveč je težnja k nadstrukturi najnovejših družbenih odnosov. To ni samo model odnosov, temveč je istočasno proizvodnja odnosov.

 

Objekt, objekt, objektivnost!

 

Kadar ima večje število oseb navado izkazovanja poslušnosti eni osebi, tej osebi rečemo vladar, potem pravimo, da so vse te osebe skupaj v stanju politične družbe.  (Fragment o vladavini, Jeremy Bentham, 1776).

 

Umetnost - to je nenehen pojav, imenovan arhitektura! Ravno v arhitekturi so najbolj vidna družbena nasprotja. Preprosto jih ni mogoče prikriti, ni mogoče skriti družbenih napetosti. Nobena druga umetniška zvrst tega ne proizvede tako očitno, tako nesramno surovo. To izvrstno vidimo v projektu Kontinuirani spomenik, ki je komentiran v zborniku Arhitektura ni umetnost: Destrukcija objektov, eliminacija mesta, izginotje dela mesta so tesno povezani dogodki. Z destrukcijo objektov imamo v mislih destrukcijo njihovih atributov statusa in konotacij, ki jih vsiljujejo tisti, ki imajo moč____ Z eliminacijo mesta imamo v mislih eliminacijo kopičenja formalnih struktur oblasti. (Superstudio)

 

Arhitekturna forma je utelešenje odločitev, te temljijo predvsem na vrednostni presoji umetnikov. Končno začnimo razlikovati nasprotnika od sovražnika, pravi izvrstni hrvaški umetnik Slobodan Šnajder.

 

Tretji oglas: Obiščite muzej MAO! Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Fužinah.

 

(Konec tretjega od treh oglasov.)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
1
Moj osebni spomini na Rogerja Scrutona
3
17.01.2020 22:00
Ta teden je v starosti 75 let umrl Roger Scruton. Ko nekoga poznate osebno in ste imeli privilegij študirati pod njegovim ... Več.
Piše: Keith Miles
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
16
16.01.2020 20:18
V svojem govoru o stanju v državi v sredo je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal vrsto ustavnih sprememb. Vse podrobnosti ... Več.
Piše: Božo Cerar
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
16
15.01.2020 19:00
S svojimi romani Tadej Golob dokazuje, da ne šteka. Da ne šteka, da skandinavski kriminalni roman ni postal kulten samo zato, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
26
14.01.2020 23:00
Razveljavitev 74 let stare obsodbe domobranskega generala Leona Rupnika, ki je bil pred tem eden najbolj cenjenih brigadnih ... Več.
Piše: Žiga Stupica
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
6
14.01.2020 04:22
Maks Tajnikar se je v Dnevniku tako blamiral s prispevkom o Mercatorju, Konzumu in Fortenovi, da je to kar težko verjeti. ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
29
12.01.2020 13:00
Naštejte vsaj eno državo, kjer formalno vladajo demokracija, pravna država in kapitalistični ekonomski sistem, prevladujoče ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Retrogardizem bo za vedno ostal opomin slovenskemu nacizmu
2
11.01.2020 23:50
Ali je industrijska glasba angleški ali nemški fenomen? Laibach misli, da je nemški, da je tehno mehanika nemška dinamika (DAF). ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
11
10.01.2020 01:37
Hitrega umika ZDA iz Iraka in bližnjevzhodne regije, vsaj dokler ne bosta kolikor toliko stabilna, si vsekakor ne gre želeti. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
22
06.01.2020 22:00
Takšne uverture v novo leto, za kakršno so v Iraku poskrbeli Američani, si nihče ni mogel predstavljati. Likvidacija iranskega ... Več.
Piše: Uredništvo
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
23
05.01.2020 10:00
Samostojna Slovenija prihaja v obdobje tridesetletnic. Pred tridesetimi leti se je namreč zgodovina v Sloveniji zgostila in se ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Marko Brecelj: Na začetku je bila Karantanija in tako naprej vse do Golice
33
04.01.2020 20:20
Brecelj montira, kolažira medijske fenomene (radio, TV), ti pa mu omogočajo popolnoma avtonomen umetniški nagovor. Njegov jezik ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poljski premier Morawiecki odgovarja ruskemu "zgodovinarju" Putinu: Poljska je bila prva, ki se je bojevala za svobodo Evrope
17
01.01.2020 00:00
Ruski predsednik Vladimir Putin je precej čustveno reagiral na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je povsem zgodovinsko ... Več.
Piše: Mateusz Morawiecki
Pisma iz emigracije: Vrnitev Bartona Finka
13
29.12.2019 21:00
Država mi žuga s prisilno privedbo na informativni razgovor, če se 9. januarja ne bom pojavil na policijski postaji Moste in dal ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Še vedno Antigona: Videl sem, kako je bila pogubljena država, ki je bila utemeljena na zločinu
9
28.12.2019 20:46
Tragedija kot literarna zvrst še vedno ždi na prestolu večnosti. Antigona je predvsem materializacija travmatičnega dejanja, ki ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Slovenski hudičev trikotnik*: Opazke ob branju knjige Jožeta Možine Slovenski razkol
8
27.12.2019 20:34
Možina se na podlagi na novo odkritih dokumentov ukvarja z najtežjimi vprašanji slovenske preteklosti, ki se prenašajo v naš ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Božične meditacije o sovražnem govoru, sovražnih dejanjih in uporu
6
24.12.2019 22:00
V začetku leta, ki se izteka, je predsednikBorut Pahorzbral za široko omizje cvetober bistrookih pravnikov. Dolgo so govorili na ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Ko človekove pravice ne temeljijo na dostojanstvu človeka, ampak na 1500 let starih islamskih verskih predpisih
7
23.12.2019 20:00
Šeriatsko pravo vse bolj prodira na Zahod. VVeliki Britanijivzporedno s posvetno pravno državo že delujejo šeriatska sodišča. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Kako razumeti volitve v Britaniji: Upor ogoljufane periferije proti levičarskim mestnim elitam
11
22.12.2019 23:59
Upajmo, da bo naslednja faza britanskega odhoda pomenila resna, poštena in razumna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med ... Več.
Piše: Keith Miles
O načelni kontradikciji in dvomu: Nosilci odgovornosti morajo stalno dokazovati, da delajo prav.
6
22.12.2019 08:00
Ne gre za to, ali korupcija v kakšnem primeru je ali ni, ali jo kdo dokaže, ali je ne. Gre za absolutno vrednostno sodbo, da je ... Več.
Piše: Miha Burger
Srečeval sem ga najprej kot izvrstnega mladeniča, danes pa kot zrelega socialista, ateista
2
21.12.2019 17:06
Povod za moj današnji komentar je predavanje izvrstenga hekerja, programerja in umetnika Luke Freliha na Inštitutu ZKM (Središče ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Vsi naši klovni za narodov blagor (ali država kot Moravče)
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,127
02/
Primer Rupnik: Psihopatogena bit razkola ob ugodilni sodbi o Leonu Rupniku
Žiga Stupica
Ogledov: 2,352
03/
Utopljenci v Jezeru Tadeja Goloba
Simona Rebolj
Ogledov: 2,501
04/
Tam in Adria Airways sta zgodovina, naj živi Maks Tajnikar!
Matija Ž. Likar
Ogledov: 2,175
05/
Skupina Wagner: Prikriti, toda smrtonosni podaljšek Putinove oborožene diplomacije
Shane Quinn
Ogledov: 1,773
06/
Dolgo pričakovani manever pretkanega avtokrata ali Putin Forever*
Božo Cerar
Ogledov: 1,277
07/
Vojna v Perzijskem zalivu: Za zdaj blago maščevanje Irana, ki pa se lahko nadaljuje v množici samomorilskih napadov na ameriške tarče
Uredništvo
Ogledov: 1,484
08/
Umik Združenih držav iz Iraka in Bližnjega vzhoda?
Božo Cerar
Ogledov: 1,364
09/
Zakaj so likvidirali generala Soleimanija in kakšne posledice ima to lahko za Slovenijo in Evropo
Uredništvo
Ogledov: 3,267
10/
Dražgoše, obvezna romarska pot za vse povzpetnike, ki so naredili ali nameravajo narediti politično kariero v Sloveniji
Angel Polajnko
Ogledov: 2,659