Komentar

Alenka Bratušek ni pocenila zadolževanja države

V predvolilnih soočenjih je bilo nekajkrat omenjeno, da je vlada Alenke Bratušek znižala ceno zadolževanja. To nikakor ne drži in upam si trditi, da je vlada, z Alenko Bratušek na čelu, izbrala najslabše možne trenutke za izposojo denarja na trgih ter da so stroški odplačevanja dolgov tako krepko višji, kot bi lahko bili drugače.

15.07.2014 23:07
Piše: Luka Gubo

Vir: Wikipedia

Trditi, da Slovenija, zaradi ukrepov in izdanega dolga v času prejšnje vlade, plačuje manjše obrestne mere ter da so zahtevani donosi upadli prav zaradi teh ukrepov, je nesmisel.

 

Vsi dodatni ukrepi ECB, ki so se večinoma dogajali prav v času vlade Alenke Bratušek, so močno znižali zahtevano donosnost vseh bolj tveganih držav znotraj Evropske unije, vključno s Slovenijo.

Vlada Alenke Bratušek je nastopila mandat v marcu 2013. Kmalu za tem se je država zadolžila za več kot milijardo evrov v aprilu in nato še za več kot dve milijardi v maju 2013 (prvi del zadolževanja).

 

Večji val zadolževanja je sledil še ob koncu leta 2013 za potrebe reševanja skoraj propadlega slovenskega bančnega sistema (drugi del) in nato še dodatno zadolževanje “na zalogo” v začetku letošnjega leta (tretji del).

 

 

Kako se država zadolžuje oz. kaj je obveznica?

 

Preden nadaljujemo z razvrednotenjem neumnih izjav nekaterih politikov glede nižanja stroškov zadolževanja, si poglejmo, kako se država sploh lahko zadolži. Prva oblika je lahko klasičen kredit pri banki. Ker pa je država prevelika, da bi pri posamezni banki lahko dobila tako velik kredit, si vire financiranja poišče drugod - na trgu med investitorji.

 

Ko investitor (pokojninski sklad, banka, obvezniški sklad idr.) posodijo denar državi, jim država da v zameno obveznice. Obveznica je kot kredit, ki ga vi dobite pri banki, le da je to kredit državi od kupcev obveznice. Kot pri vsakem kreditu so določeni pogoji odplačevanja - kakšna je ročnost obveznice (kdaj mora država vrniti sredstva), kakšna je obrestna mera (ali t.i. kupon), na koliko časa se obresti izplačujejo ipd.

 

Na primer: ko se Slovenija zadolži, izda obveznico, vredno recimo 1000 evrov. Teh obveznic je recimo 100.000, kar pomeni, da se je država zadolžila za 100 milijonov evrov. Na vsako obveznico se država zaveže, da bo vsako leto, nadaljnjih 10 let, plačevala 40 evrov obresti, kar pomeni 4-odstotno obrestno mero. Ta obrestna mera (izpeljanka le-te je zahtevana donosnost) je za državo in prvotne kupce obveznic fiksna, torej iz proračuna bo vsako leto šlo teh 40 evrov za vsako obveznico (skupno 4 milijone evrov), ne glede na to ali se kasneje zahtevana donosnost iz prvotnih 4 odstotkov spremeni.

 

 

Kdaj se je smiselno zadolževati?

 

Če imate kakšen kredit, je odgovor popolnoma jasen – takrat, ko so obrestne mere nizke. Alenka Bratušek tega očitno ne razume, saj je državo zadolžila po visoki obrestni meri, nato pa se s ponosom pohvalila, kako Slovenci zaradi nje iz proračuna plačujemo manj za najete dolgove. Kot smo videli v prejšnjem primeru, za izdajatelja obveznice ostane obrestna mera nespremenjena, saj se država zaveže, da bo lastnikom obveznic izplačevala t.i. kupon, ki je vnaprej določen in se ne spreminja (pri določenih obveznicah se lahko, ampak ne v primeru tistih, ki so bile izdane v letu 2013).

 

 

Grafični prikaz zanika dejstva, ki jih navaja Bratuškova

 

Trenutek izdaje novih obveznic je torej zelo pomemben, saj ostanejo obrestne mere na izposojena sredstva fiksna za državo. Poglejmo si torej kdaj in pri približno kakšni obrestni meri se je zadolževala vlada Alenke Bratušek, ter ali to pomeni, da bomo davkoplačevalci morali odplačevati manjše ali višje obrestne mere na nove dolgove?

 

Na spodnjem grafu vidimo razliko v zahtevanih donosnostih (obrestnih merah) 10-letnih obveznic med izbranimi državami (Slovenija, Španija, Portugalska in Italija) ter Nemčijo. Višja kot je prikazana vrednost, višja je razlika med obrestno mero izbrane države in Nemčije.

 

Iz prvega pogleda je takoj razvidno, da so se zahtevane donosnosti v izbranih državah v obdobju vlade Alenke Bratušek močno znižale glede na nemške obveznice. V črnih okvirjih nad grafom pa so tudi označeni približni trenutki izdaje slovenskih obveznic.

 

 

Vir: SURS

 

Vidimo, da trenutki izdaje novega dolga niso bili popolnoma optimalni, kar je logično, saj lahko večja izdaja obveznic vpliva na sam trg in spremeni zahtevano donosnost obveznic. Ampak trditi, da Slovenija, zaradi ukrepov in izdanega dolga v času prejšnje vlade, plačuje manjše obrestne mere ter da so zahtevani donosi upadli prav zaradi teh ukrepov, je nesmisel.

 

 

Zahvala gre Super Mariu

 

Za nižanje zahtevane donosnosti na slovenske (in ostale evropske) obveznice gre zahvala predsedniku Evropske centralne banke Mariu Draghiju, ki je z nekonvencionalnimi monetarnimi ukrepi uspel prepričati trge, da je evro sistem varen in ne bo prišlo do vnovične krize (dolžniške ali bančne).

 

Vsi dodatni ukrepi ECB, ki so se večinoma dogajali prav v času vlade Alenke Bratušek, so močno znižali zahtevano donosnost vseh bolj tveganih držav znotraj Evropske unije, vključno s Slovenijo. To znižanje zahtevane donosnosti bi se zgodilo tudi, če bi bil predsednik vlade Karl Erjavec, Janez Janša ali pa Milan Kučan.

 

 

Je Alenka Bratušek vsemogočna?

 

Vsako jutro, ko se Alenka zbudi, vidi, da sonce vzhaja. Podobno je, ko gre spat - vedno sonce okoli tega časa zaide. In to ni enkratno naključje, to se dogaja že njeno celo življenje. Enostavno ji je bilo iz tega sklepati, da ona povzroča vzhajanje sonca vsako jutro in tudi sončni zahodi so njena zasluga. 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
13. julij, pomemben mejnik v slovensko-italijanskih odnosih
2
03.07.2020 06:17
V prihodnjih dneh, 13. julija, ob stoletnici njegovega požiga, naj bi Italija naposled vrnila slovenski manjšini Narodni dom v ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
11
01.07.2020 22:50
Politično etiketiranje z namenom diskvalifikacije je (bilo) zelo razširjeno v diktaturah in totalitarnih režimih. Za totalitarna ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nihalo kvalitete: Šele človek, ki eksistenčno ni odvisen od države, je lahko res svoboden
7
29.06.2020 22:59
Nihalo kvalitete poimenujem vzgon večnega iskanja, poskusov in raziskav k lepše, boljše, pravičnejše; to, kar počne na tisoče ... Več.
Piše: Miha Burger
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
23
29.06.2020 00:00
V svetu, ki ga živimo, bi moral vsakdo imeti svoj otok, na katerega bi se umaknil, ko se ne bi dalo več zdržati z ljudmi, družbo ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
34
28.06.2020 12:00
Dežela normalnih ljudi ne potrebuje kulture, potrebuje samo vojsko, sovražnika, tradicionalno družinsko formo, domovinske napeve ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
18
27.06.2020 23:00
Antifašistična Primorska! Pri Marku Breclju je svet etičnih zahtev do skrajnosti izostren. Njegov duh je izven vseh kategorij ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nov državni praznik: Dileme o tem, kateri datum je najprimernejši za dan športa
0
27.06.2020 15:09
Planica je res slovenski nacionalni praznik. Tako ga dojemajo državljani, tako ga dojemajo mediji, ki oglašajo Planico kot ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
25
25.06.2020 23:59
Čeprav državi grozi še ena epidemija koronavirusa, nas to lahko manj skrbi kot izjemno polarizirana politika, zaradi katere so ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
16
21.06.2020 23:27
Slovenci smo športni narod. Iz petkovih kolesarskih Tour de Parlement smo prešli na met v daljavo (zaenkrat papirnatih letal), ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Stoletje sramotnega požiga: Fašizem ni ideološka oznaka za politično gibanje, fašizem je zlo samo po sebi
9
20.06.2020 22:15
Ljudje so navkljub vsemu le živalska vrsta. Umetnost je tista, ki omogoča človečnost, posledično pa tudi kultura. Ene brez druge ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Trump najverjetneje umika četrtino vojakov iz Nemčije, Rusi in Kitajci se veselijo
10
18.06.2020 23:15
Gre sicer za še eno v nizu enostranskih potez Trumpove politične doktrine America First! (Na prvem mestu Amerika!). Neuradne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj se Luka Lisjak Gabrijelčič moti oziroma zakaj bo kljub protestom lahko zmeraj tako kot zmeraj
10
18.06.2020 04:30
Prvi korak do bistvenih sprememb v političnem ustroju naše družbe je spoznanje, da dvokrožni večinski volilni sistem ... Več.
Piše: Zoran Božič
Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost
4
17.06.2020 00:50
To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenski kulturniki, nesreča za družbo
12
15.06.2020 23:30
Na nobenem področju življenja se ne zbira toliko duševnih pohabljencev in razkrojevalcev človečnosti, zabitežev in estetskih ... Več.
Piše: Anej Sam
Mali test antijanšizma: O herojih, ki jedo kanibale, da bi nas odrešili ljudožerstva
23
14.06.2020 22:00
V Sloveniji politične empatije skorajda ni. Ni več političnih nasprotnikov, ostali so samo še sovražniki, ki jih je treba za ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Reševanje življenj, časti in lastnih riti
11
14.06.2020 11:00
Epidemija koronavirusa je poudarila že dolgo znano porazno stanje v domovih za ostarele, pa tudi razsulo zdravstvenega sistema, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Primož in Katarina: Država nam z nasiljem dopoveduje, da bi lahko bila še surovejša
12
13.06.2020 21:00
Človekova sposobnost je, da proizvaja vrednote. Primoža Bezjaka država ne more prisliti, da se odreče kritičnosti in da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tretje pismo iz samoizolacije: Ena politika te nastavi, druga odstavi, nobena si pa ne želi sposobnih ljudi!
5
12.06.2020 22:59
Tretje Pečanovo pismo iz karantene, ko so se ukrepi oblasti začeli rahljati, je resnično dolgo, saj je to verjetno tudi njegovo ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Tretjerazredna politična pornografija ali zakaj Tanja Fajon ni rešitev za slovensko levico
16
12.06.2020 00:00
Po nenadnem odhodu Dejana Židana z vrha socialistov je postalo jasno, da se na levici mrzlično pripravljajo na nove volitve, ki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ruski spomeniki v tujini, nova oblika Putinovega vmešavanja v notranje zadeve drugih držav
7
09.06.2020 22:17
Ruske službe skrbno bdijo nad dogajanjem v zvezi z ruskimi spomeniki izza meja največje države na svetu. Pred kratkim je Rusija ... Več.
Piše: Božo Cerar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dame in gospodje, eni upajo, da "pada vlada" in da bo Marta Kos bodoča premierka
Uredništvo
Ogledov: 4.486
02/
Uredniški komentar: O razdeljeni naciji in premierju, ki je sejal veter, zdaj pa žanje orkan
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.955
03/
Državna proslava v času koronavirusa: Nisem normalna, nisem niti človek in ne spoštujem drugačnega mnenja
Simona Rebolj
Ogledov: 2.270
04/
Odprto pismo aktivnega državljana: Ali smo sploh zreli za demokracijo?
Miha Burger
Ogledov: 2.593
05/
Pisma iz emigracije: Vsak bi moral imeti svoj otok, na katerega bi lahko pobegnil
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.561
06/
Pismo o janšizmu: Slovenske družbe si niso mogli podrediti niti fašisti niti komunisti, kako naj bi si jo zdaj "janšisti"?!
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.453
07/
Novinarski kodeks nacionalke je v komi že natanko 20 let, skrajni čas torej, da ga prebudimo iz nje
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.278
08/
Priročnik za petkove proteste: Kakšna so politična stališča "braniteljev slovenske demokracije"?
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.944
09/
Marko Brecelj: Obstajamo, nenadoma pa ne obstajamo več
Dragan Živadinov
Ogledov: 1.134
10/
Epidemija koronavirusa v neoliberalnem Čilu: Popolna karantena, kakršne si v Sloveniji ne znamo niti predstavljati
Tjaša Šuštar
Ogledov: 938