Komentar

Enotnost in samostojnost ali nekaj opazk v zvezi z volitvami

Motijo se in zavajajo tisti, ki kličejo k vrnitvi enotnosti. Državljane in volivce je treba spoštovati, vsakega posebej. Za izid prihodnjih parlamentarnih volitev bo odločilno uveljavljanje samostojnosti, osebnih dosežkov in osebne odgovornosti. To nima zveze z retoriko enotnosti.

04.01.2018 23:15
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   enotnost   Slovenija   levica   Sigmar Gabriel   SPD   Spiegel   Luka Lisjak Gabrijelčič

Foto: Twitter

Kaj ostane, če zavržemo oboje: enotnost in poljubnost? Kaj je med levičarsko enotnostjo in desničarskim individualizmom?

Zadnje čase, posebej okrog 26. decembra, ko naj bi praznovali Dan samostojnosti in enotnosti, se veliko govori o enotnosti, kot da smo jo izgubili in nanjo pozabili in kot da bi jo morali znova prebuditi. Z enotnostjo se - kot je videti na prvi pogled - največ ukvarja predsednik republike Borut Pahor. V resnici nas enotnost spremlja veliko let. Ni tako dolgo, kar je bila skupaj z bratstvom zapisana v jugoslovanski ustavi, z njo oz. s sorodnimi pojmi, kot so npr. zedinjenost (Zedinjena Slovenija) in zedinitev ("ujedinjenje"), edinost in združevanje ... pa so se slovenski politiki in celo pesniki ukvarjali stoletja. Voditelji ilirskega gibanja so želeli poenotiti Slovence in Hrvate, mladoslovenski domoljubi so ustanovili društvo Edinost, prvaki stare Jugoslavije pa so združevali Srbe, Hrvate in Slovence v en ("troedini") narod. Z enotnostjo si je mogoče predstavljati marsikaj. Nekaj malega o tem je v Zdravljici povedal celo France Prešeren (edinost, sreča, sprava ...). Potem sta prišli samostojnost in osamosvojitev. Dan samostojnosti in enotnosti - ki združuje nasprotna pojma - pa predsedniška priporočila glede enotnosti je nedavno ironiziral slovenski zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič:

 

... zlorabe proslav v strankarske namene so prišle kasneje, v ozračju totalnega kulturnega boja, ki je zajel državo med letoma 2007 in 2014 ... Država je tu ravno za to, da nam omogoča breskrbno zasledovanje delnih interesov, ne da bi se morali na vsakem koraku bati, da s tem rušimo splošne interese dežele. Z drugimi besedami: država nas osvobaja za neenotnost ...

 

V resnici je bila politika enotnosti nekoč in je danes uporabna za marsikaj: za discipliniranje kritikov in za prerazdeljevanje krivde za vse mogoče deviantne pojave od bank, elektrarn, pravosodja, šolstva ... do zdravstva in železnic. Kot pravi Luka Lisjak Gabrijelčič, državno vodstvo oz. uradna politika oz. levica močno pretiravajo s sklicevanjem na enotnost, ki je nikoli zares ni bilo in je v demokraciji tudi ne more/ne sme biti. Retorika enotnosti je leta 2005 pomenila nekakšno zavarovanje tranzicijske levice proti prilaščanju simbolne dediščine osamosvojitve s strani "pomladnih sil".

 

Sredi prejšnjega meseca je nemški (socialnodemokratski) zunanji minister Sigmar Gabriel v tedniku Der Spiegel objavil kritično razmišljanje o politiki svoje stranke:

 

Izhodišče socialne demokracije je že več kot 150 let skupno zastopanje interesov, skupinsko delovanje in solidarno urejena družba. Od tega je ostalo prav malo. Veliko važnejše so postale posameznikove osebne življenjske predstave ...

 

Gabriel po eni strani ugotavlja neprimernost socialnodemokratske klasike, ki je zanemarjala "posameznikove osebne življenjske predstave" na račun skupinskih/kolektivnih vrednot. Po drugi strani je zadržan do individualizma, ki ga označuje kot postmoderno miselnost:

 

"V kulturnem pogledu smo se tudi socialni demokrati in naprednjaki pogosto dobro počutili v postmodernih liberalnih razpravah. Varovanje okolja in podnebja je bilo za nas včasih važnejše kot ohranjanje naših delovnih mest v industriji, varovanje podatkov je bilo važnejše kot notranja varnost, medtem ko smo za skoraj največji socialnodemokratski uspeh zadnjega zakonodajnega obdobja naredili poroko za vse ... deli naše družbe se niso strinjali s postmodernim bojnim krikom 'anything goes' (vse je mogoče) ..."

 

Seveda se postavlja vprašanje, ali in v kolikšni meri dileme in domneve ministra Gabriela, čigar nemška socialnodemokratska izkušnja je drugačna od slovenske, veljajo za Slovenijo? Ko bi hoteli biti enaki ali podobni slovenskim socialnim demokratom (SD), ki so prevzeli dediščino jugoslovanskih komunistov (ZKJ), bi nemški socialni demokrati (SPD) po padcu Berlinskega zidu morali nadaljevati po poti nekdanjih vzhodnonemških komunistov (SED - Enotne socialistične stranke). Toda nemškim socialnim demokratom ne pride na misel, da bi posnemali Enotno socialistično stranko. To Gabriel in njegovi prepuščajo Levici in Lafontainu. Po svoje se je SPD znašla v zadregi. Kaj ostane, če zavržemo oboje: enotnost in poljubnost? Kaj je med levičarsko enotnostjo in desničarskim individualizmom?

 

Če smo že pozabili na vzhodnonemško stranko enotnosti; če smo pozabili na jugoslovansko "bratstvo in enotnost", nam enotnosti ne pustijo pozabiti aktualni slovenski voditelji. Pri tem Lisjak opozarja, da se je enotnost v naslov praznika (s katerim naj bi se spominjali plebiscita 1990) prikradla leta 2005 po zaslugi Socialnih demokratov (beri: nekdanjih komunistov), ki so se prvič po letu 1992 znašli v opoziciji. Po dveh letih praznovanja enotnosti (leta 2007) se je potem - če sledimo Lisjaku - začel "totalni kulturni boj". Kulturni boj za narodno enotnost? Kulturni boj, ki naj bi (in tudi je - leta 2008) prinesel zmago levice? Kulturni boj, ki naj bi trajal vsaj sedem let v imenu enotnosti? Kako je vse to sploh mogoče? Kaj se v resnici dogaja?

 

Nemški - in po vsej verjetnosti evropski - svet naj bi postajal vse bolj nepregleden. Po eni strani naj bi bila zanj značilna postmoderna pojava: poljubnost ("anything goes!") in neobveznost ("immer unverbindlichere Welt"). Postmoderni miselnosti (od skrbi za okolje, podnebje in varnost podatkov do vsestranskih porok) naj bi podlegla tudi levica. Po drugi strani naj bi si državljani/volivci želeli trdnih tal pod nogami. Gre, kot pravi Gabriel, za željo po "pripadnosti" oz. "istovetnosti". Spričo izredno mnogoplastne sestave družbe naj bi hrepeneli po "vodilni kulturi". Gabriel ugotavlja, da se nove stranke oz. preroki desnega ekstremizma, ki hočejo ustreči temu hrepenenju, pogosto predstavljajo kot "gibanje za istovetnost", in ugotavlja, da so bili socialni demokrati glede tega pojava preveč brezbrižni. Z drugimi besedami, socialni demokrati so zapustili levičarsko klasiko (enotnost itn.) in začeli zagovarjati t.i. postmoderne vrednote (individualizem). Zdaj se Gabrielu (in še komu) postavlja vprašanje, kaj še ostane in ali je mogoče temeljna vprašanja, kot so vprašanja pripadnosti in istovetnosti, prepustiti skrajnežem?

 

Nemški nauki zaslužijo tudi slovenski razmislek. Že res, da levica, ki se (razen izjem) ni posebej izkazala pri osamosvajanju Slovenije, jemlje snovi in zaseda prostor politiki slovenske pomladi, ki jo neupravičeno označujejo kot desnico. Si parva licet componere magnis - če je Slovenijo sploh mogoče primerjati z Nemčijo - v tem primeru retorika enotnosti, ki v resnici ni politika sodelovanja, ampak nadaljevanje starih kulturnih bojev, prazni in odpira politični prostor za množico snovi, ki v resnici težijo Slovence. Enotnost - kljub zmotnemu prepričanju nekaterih levičarjev, morda pa tudi užaljenosti nekaterih t.i. desničarjev - ni temeljno slovensko vprašanje oz. jo sprejemamo kot protokolarno frazo. Dosti resnejše je vprašanje istovetnosti in pripadnosti, ki seveda predpostavljata pluralno družbo, ne enotnosti. Istovetnost in pripadnost sta danes na preskušnji - kot ugotavlja že Gabriel - v mednarodnih odnosih, v zunanji politiki, tudi pri mejnih vprašanjih. Slovenska istovetnost v bistvu ne živi doma, ampak se kaže šele v soočenju z drugimi narodi, jeziki, kulturami, v konkurenci z umetniki, športniki, izumitelji itd. drugih narodov. Navsezadnje domačih ljudi - posebej če imaš na voljo medije in govorniške pulte - ni težko prepričati; svetovne politične in kulturne (!) probleme je mogoče reševati le s prepričljivimi in izvirnimi nastopi na mednarodnem prizorišču, npr. v Evropski uniji.

 

Motijo se in zavajajo tisti, ki kličejo k vrnitvi enotnosti. Državljane in volivce je treba spoštovati, vsakega posebej. Za izid prihodnjih parlamentarnih volitev bo odločilno uveljavljanje samostojnosti, osebnih dosežkov in osebne odgovornosti. To nima zveze z retoriko enotnosti.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
17
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
5
10.02.2021 07:11
Že v študentskih letih, ko sem se začel intenzivno ukvarjati ne le s slovensko poezijo, ampak tudi s kulturnimi in drugimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Bi se danes kresnila? Ali moram vprašati preciznejše?
21
09.02.2021 00:28
Eva je v raju bezsramno zapeljala Adama s slastnim sadežem. Fred je z gorjačo mahnil Vilmo ter jo odvlekel v zavetje temne jame. ... Več.
Piše: Ana Jud
Najtemnejše ure Franza Prescherna: Tista poglavja v pesnikovi biografiji, ki jih je cenzura zamolčala
15
08.02.2021 07:32
Kdaj nam bo končno zmanjkalo klišejev o Slovencih in kulturi? Bil bi že čas, da se jih osvobodimo, podobno kot zlagane morale, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
22
07.02.2021 11:00
Mio Skrbinac je očitno nadlegoval nekdo, ki se je počutil dovolj zavarovanega! Naj povem nekaj stavkov v obrambo Matjažu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
To je globinska izkušnja - pogledati v obraz človeštva
9
06.02.2021 23:59
Večkrat se mi je v predvirusnem obdobju zgodilo, da sem med predstavo usmeril svoj pogled v publiko, če sem le imel kokpit v ... Več.
Piše: D. Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.146
02/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.059
03/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.075
04/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.308
05/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 8.761
06/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.859
07/
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
Bine Kordež
Ogledov: 1.425
08/
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
Uredništvo
Ogledov: 1.883
09/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 950
10/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 964