Komentar

Državni Telekom, Dars in Gen-I so leta 2015 v davčne oaze nakazali 162 milijonov evrov!

Državni svetnik Drago Ščernjavič je 13. novembra 2017 predsedniku državnega sveta Republike Slovenije podal pobudo za sprejem predloga zakona o vračilu denarnih sredstev v Republiko Slovenijo iz posameznih davčnih oaz. Na podlagi te pobude je državni svet na svoji 57. seji, ki je bila 6. decembra 2017, določil besedilo predloga zakona in ga je poslal državnemu zboru v obravnavo in sprejem.

08.01.2018 22:45
Piše: Ivan Simič
Ključne besede:   Ivan Simič   davčne oaze   državni svet   Drago Ščernjavič   Delo   Republika Slovenija

Predlog zakona, ki ne vključuje enega izmed največjih off-shore centrov na svetu, vključuje pa pet članic Evropske unije, je pač navadno skrpucalo.

Ob branju predloga zakona ugotovimo, da so državni svetniki s seznama davčnih oaza izpustili eno izmed najbolj znanih in najpomembnejši davčnih oaz oziroma davčnih središč na svetu, to je ameriško zvezno državo Delaware, o čemer si lahko več preberete na mnogih spletnih straneh, kot so na primer off-shore.net (vir), offshoresimple.com (vir) ali sfm-offshore.com (vir). Prav tako na navedenem seznamu ne zasledimo znanih otokov Man, Vanuatu, Saint Vincent niti Združenih arabskih emiratov. Na seznamu prav tako ni Irske, ki ima enako stopnjo obdavčitve pravnih oseb kot Ciper. Vse to mi daje občutek, da gre bolj za preganjanje čarovnic kot pa za neko strokovno podlago za sprejem zakona. Poleg tega se je na seznamu državnega sveta znašlo pet držav, ki so članice Evropske unije, in to: Ciper, Danska, Luksemburg, Malta in Nizozemska.

 

Zato se lahko upravičeno vprašamo, ali ima kdo od državnih svetnikov svoje podjetje v državah, ki se niso znašle na seznamu, pa bi se morale, ali pa državni svetniki ščitijo določene pomembneže, od katerih so odvisni. Tovrstno ščitenje smo že videli v primeru časopisa Delo, ki celotnega seznama oseb, ki so ali ki naj bi bile najdene v rajskih dokumentih, ni objavil. Je pa Delo objavilo imena nepomembnih posameznikov. Ali so pomembneži za objavo resnično plačali 10.000 evrov ali 50.000 evrov, kot se govori, ne bomo izvedeli nikoli. Je pa dejstvo, da vse bolj postaja jasno, zakaj Slovenija na svetovni lestvici koruptivnosti zaseda visoko mesto. Dokler ne bomo videli celotnega seznama oseb, ki so se znašle v rajskih dokumentih in pred časom tudi v panamskih dokumentih, lahko ugotovitve preiskovalnih novinarjev ocenjujemo kot neko vrsto korupcije, s katero naj bi bogateli določeni posamezniki ...

 

 

Namen zakona

 

Namen predloga zakona je zagotoviti vračilo denarnih sredstev, ki so bila nakazana iz bančnih računov v davčne oaze. V zakonu nič ne piše, kaj je z denarnimi sredstvi, ki so bila pred nakazilom že obdavčena v Sloveniji, in kaj je z denarnimi sredstvi, ki so se kot dividende vrnila v Slovenijo in so bila nato še enkrat obdavčena v Sloveniji. To pomeni, da so vsa ta denarna sredstva bila obdavčena enako, kot če bi bila ves čas v Sloveniji.  Zato upravičeno predvidevam, da državni svetniki očitno sploh ne poznajo ali ne razumejo postopke obdavčitev dohodkov oziroma prihodkov.

 

 

Zavezanci

 

Zavezanci za vračilo denarnih sredstev so fizične osebe, ki so bile imetniki računov pri bankah v Sloveniji, in vse pravne osebe, ki so registrirane in ustanovljene v Republiki Sloveniji, kot tudi tiste, ki so bile ustanovljene pred 25. junijem 1991 in so delovale po tem datumu ali pa še vedno delujejo in so bile imetnice računov pri bankah v Sloveniji od 25. junija 1991. Ta zakon pa se ne uporablja za Republiko Slovenijo, za verske skupnosti in verske organizacije, za nakazila Banke Slovenije ter za banke in zavarovalnice, ki izvajajo nakazila v svojem imenu in za tuj račun, in to navkljub temu, da so nakazila izvajali v davčne oaze.

 

 

Višini vračila in kazni

 

Zavezanci morajo vrniti 20 odstotkov dejansko nakazanih denarnih sredstev, od uveljavitve zakona pa 22 odstotkov. Če je fizična oseba umrla, morajo to nakazilo izvesti dediči. Če je pravna oseba prenehala obstajati, potem nakazilo izvede pravni naslednik ali osebe, ki so bile odgovorne osebe ob prenehanju pravne osebe. Iz navedenih dveh odstotkov je razumeti, da je predlagatelj očitno imel v mislih DDV, ki je včasih znašal 20, danes pa znaša 22 odstotkov.

 

Če zavezanci ne bodo prostovoljno izpolnili svoje obveznosti, jih čaka kazen v višini 80 odstotkov dejansko nakazanih sredstev. V vseh primerih pritožba ne zadrži izvršitve.

 

 

Koliko bi plačala država

 

Na spletni strani Urada za preprečevanje pranja denarja sem preveril, kolikšen znesek so leta 2015 nakazale v Luksemburg, ki je na predvidenem seznamu davčnih oaz, tri družbe, ki so v večinski lasti države. Iz evidence nakazil izhaja, da je nakazal:

 

  • DARS 60.741.136,00 evrov,

  • GEN-I 33.915.761,00 evrov in

  • TELEKOM 67.423.355,00 evrov,

 

kar skupaj znese v samo enem letu 162.080.252,00 evrov. Če ta podatek prenesemo na obdobje od leta 1991 pa do danes, je ta znesek lahko večji od štirih milijard. Torej, 20 odstotkov pomeni 800.000.000,00 evrov. To je znesek, ki bi ga morala Republika Slovenija nakazati samo za tri svoja podjetja. Glede na to, da je teh državnih podjetij še več, bi lahko za plačilo šla tudi polovica proračuna. Zato upam, da državni svet ve, kaj počne, ne glede na to, da bo šlo za prelivanje denarja iz levega v desni žep.

 

 

Zaključek

 

Po branju predloga zakona o vračilu denarnih sredstev v Republiko Slovenijo iz posameznih davčnih oaz, ki je po mojem videnju pripravljen nestrokovno, saj ne upošteva osnovnih davčnih principov, se sprašujem, kako sploh deluje državni svet Republike Slovenije. Iz samega naslova predloga zakona, ko zapišejo, da gre za vračilo denarja iz posameznih davčnih oaz, je jasno, da so določene davčne oaze (ne)namerno izpustili, in to državnemu svetu jemlje verodostojnost. Poleg tega pa predlagatelj ne pozna osnov obdavčitve in ne razlikuje med nakazilom v Sloveniji že obdavčenega denarja in med nakazilom v Sloveniji neobdavčenega denarja.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
10
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
Osmi marec: Od vrtnic do bodeče neže
16
08.03.2020 10:00
Kaj naj napišem ob dnevu žena v družbi, ki šele zadnja leta spoznava, da ima praznik zgodovinski izvor, ki nima zveze z osladnim ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Neestetsko je, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki
13
07.03.2020 23:33
Čisto vsaka politika je sama po sebi ostudno barbarstvo, je mračnjaško priseganje totaliteti, ki dolgoročno človeku iznakazi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afganistan: Mirovni dogovor med talibani in Združenimi državami
9
05.03.2020 00:59
Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so minister Šabeder in njegova ekipa bitko s koronavirusom glede odnosov z javnostmi že zdavnaj izgubili
3
03.03.2020 10:14
Zakaj Borut Pahor ni prišel v obleki, temveč v puloverju na Ministrstvo za obrambo tisti večer, ko je govoril preko Skypa z ... Več.
Piše: Edvard Kadič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,346
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,419
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,584
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,162
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,062
06/
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,060
07/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,408
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,034
09/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 994
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,076