Komentar

Izgubljeno desetletje ali zgodba o tem, kje bi lahko bili, če ne bi delali napak

V času prehoda v novo leto ter obračunov za nazaj beremo veliko pregledov preteklega ekonomskega razvoja Slovenije. Ena izmed stalnic je vsekakor ocena o izgubljenem desetletju ter o tem,  da smo glede na druge države danes približno tam, kjer smo bili že v letu pred krizo. 

11.01.2018 20:31
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   BDP   Slovenija   Evropska unija   gospodarska kriza   investicije   zadolževanje   poraba

Foto: arhiv portal+

Res je, da smo glede BDP v preteklosti kar precej izgubili, vseeno pa je odprto vprašanje, če je izraz "izgubljeno desetletje" ustrezen. Realno smo nedvomno višje kot leta 2008, zaradi napak v vseh preteklih 15 letih pa nižje, kot bi lahko bili.

Vsekakor ni nobenega dvoma, da smo v tem času zaradi precej napačnih odločitev marsikaj zamudili, kot je res tudi to, da še vedno zaostajamo za povprečjem Evropske unije. Vseeno pa je potrebno tako dosežke kot zaostanke korektno ovrednotiti, predvsem zaradi boljših odločitev v prihodnosti. Na spodnjem grafikonu je tako prikaz gibanja bruto domačega produkta Slovenije za zadnjih petnajst let. Podatki so v milijardah evrov, preračunani na cene zadnjega leta. Temno modra črta prikazuje uradne podatke o gibanju BDP v cenah leta 2017. Iz slike je lepo razvidno, da smo v lanskem polletju prvič ponovno dosegli 42 milijard evrov bruto domačega produkta - enako kot smo jih izračunali tudi leta 2008 (natančneje v obdobju IV. kvartal 2007 - III. kvartal 2008, ko je bil dosežen najvišji rezultat). To je tudi razumljiv razlog za ocene, da smo "izgubili" teh zadnjih deset let in da danes pravzaprav nadaljujemo tam, kjer smo bili že davnega leta 2008.

 

 

Vseeno pa ima visoka rast BDP v obdobju 2006-2008 pomembno omejitev. To je bil namreč čas, ko je velik del rasti temeljil na intenzivnem investiranju, v pretežni meri na osnovi zadolžitve v tujini. Do leta 2009 je Slovenija (vsi rezidenti Slovenije, od države, bank, podjetij in posameznikov) v tujini najela skoraj 20 milijard evrov posojil. Če smo imeli še v letu 2002 izravnano devizno pozicijo s tujino (enak obseg obveznosti kot naložb v tujini), smo v vsega nekaj letih povečali obseg obveznosti za omenjenih 20 milijard. To je omogočalo ogromne investicije (največ v gradbene objekte), velike zaslužke in visoko rast BDP.

 

Takšno zadolževanje se seveda ne bi moglo dolgo nadaljevati tudi, če ne bi ob tem prišlo še do svetovne finančne in gospodarske krize. V vsakem primeru bi hitro prišel čas obračuna, ko bi prilivi usahnili, posojila pa bi morali vračati. Predvsem pa bi izostale investicije, ki so generirale to visoko rast. S svetlo modro črto je prikazano gibanje investicijskih naložb (samo v nominalnem znesku, da se vidi njihov vpliv). Iz gibanja se lepo vidi, za koliko milijard evrov se je povečal BDP iz teh naložb ter tudi koliko milijard je bil zaradi izpada investicij potem BDP nižji. Še danes je obseg naložb v objekte (stanovanja in druge zgradbe) letno okoli 4 milijarde nižji kot je bil leta 2008 (vse seveda po stalnih cenah).

 

Zaradi teh izjemnih učinkov (ter povečanega dolga) je mogoče pravilneje pogledati gibanje BDP brez omenjenih let in to je prikazano z rdečimi kvadratki. Tu vidimo skoraj konstantno rast vse do leta 2011, ko je prišlo do drugega upada pred ponovno rastjo leta 2013. Podobno sliko kaže tudi gibanje BDP brez naložb v investicije (rumena črta), kjer je prišlo do upada v letu 2012. Ta (drugi) upad bi lahko v precejšnji meri pripisali politiki pretiranega varčevanja (ZUJF), ki je dodatno zmanjšala gospodarsko aktivnost.

 

Ob teh gibanjih menim, da vseeno težko tako enostavno zaključimo, kako nam je "ušlo" celo desetletje v našem razvoju. Aktualni rezultati so namreč bistveno drugačni, kot pa smo jih dosegli v letu 2008. Slednji so namreč pod črto pokazali tudi ceno teh dosežkov - in sicer 20 milijard evrov dodatnih dolgov. Današnjih 42 milijard evrov BDP pa je doseženih ob vračilu skoraj 10 milijard evrov (!). V tem času so se namreč za toliko zmanjšale neto posojilne obveznosti do  tujine (mišljena je sprememba neto pozicije Slovenije do tujine brez tujih neposrednih naložb v slovenska podjetja od leta 2013). Vse to ob dodatno plačanih 5 milijard evrov obresti tujim posojilodajalcem ter 3 milijarde izplačanih dividend.

 

Ni dvoma, da bi bili z drugačno (optimalnejšo) ekonomsko politiko, boljšimi poslovnimi odločitvami in ustreznejšimi akademskimi nasveti lahko trenutno na višji stopnji razvoja, merjeno z obsegom BDP. To nam potrjujejo izkušnje ter dosežki drugih držav (zahodnih in vzhodnih), čeprav so imeli tudi tam veliko odklonov. Ob tem je zanimivo pogledati, kakšna pa bi bila potencialna gibanja v spremenjenih okoliščinah. Seveda so to lahko samo hipotetični izračuni, odvisni od uporabljenih predpostavk. Dve od možnih opcij sta prikazani na spodnji sliki.

 

Z rdečo črto je prikazano dejansko gibanje, modra pa prikazuje potencialne možnosti za Slovenijo. Kot je opisano zgoraj, smo se po letu 2003 močno zadolžili, kar je sicer omogočilo nadpovprečno rast gospodarske aktivnosti ter prejemkov, a so se zanemarila tveganja zaradi zunanjega dolga, sledile so napake pri sanaciji nastalih razmer, dodatni upad po letu 2012 pa lahko pripišemo tudi pretiranemu varčevanju (ZUJF), ki je krizo še poglobilo. Do leta 2003 je bil naš razvoj uravnotežen, brez zadolževanja in takrat smo dosegali približno 1,5 odstotne točke višjo rast kot Evropska Unija v povprečju. Če bi s tem nadaljevali, bi bila tudi po letu 2003 naša povprečna rast okoli 2,7 odstotka letno namesto 1,7 odstotka (EU je v tem času dosegala 1,2 %). Konstantnih 2,7 odstotka letne rasti prikazuje prekinjena črta, polna modra črta pa varianto, da bi vsako leto presegali evropsko povprečje za omenjenih 1,5 odstotka. Rast do krize v letu 2008 bi bila nižja, prav tako pa tudi padec, bi pa hitreje nadaljevali po letu 2009. Ta odstopanja kažejo, da smo mogoče več zamudili v času reševanja nastalih razmer kot pred tem, ko smo delali podobne napake kot drugod po Evropi.

 

 

Iz navedenih podatkov lahko izračunamo tudi "izgubljeni BDP" - ta bi znašal okoli polovico letnega BDP, trenutni BDP pa je za okoli 12 % nižji od optimalnega. Na sliki je prikazana tudi ocena za nekaj naslednjih let ko bomo zaradi zaostanka verjetno dosegali vsaj kak odstotek višjo letno rast, kot bi jo sicer. S tem bo končni zaostanek nekaj nižji, seveda pa še vedno kako desetino pod povprečjem EU. Vse to seveda potrjuje, da smo v preteklosti kar precej izgubili, vseeno pa je odprto vprašanje, če je izraz "izgubljeno desetletje" ustrezen. Realno smo nedvomno višje kot leta 2008, zaradi napak v vseh preteklih 15 letih pa smo nižje, kot bi lahko bili.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Vidne posledice nevidnega orožja
15
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,734
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,594
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,005
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,599
05/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,261
06/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,793
07/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,363
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,782
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 985
10/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,660