Komentar

Izgubljeno desetletje ali zgodba o tem, kje bi lahko bili, če ne bi delali napak

V času prehoda v novo leto ter obračunov za nazaj beremo veliko pregledov preteklega ekonomskega razvoja Slovenije. Ena izmed stalnic je vsekakor ocena o izgubljenem desetletju ter o tem,  da smo glede na druge države danes približno tam, kjer smo bili že v letu pred krizo. 

11.01.2018 20:31
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   BDP   Slovenija   Evropska unija   gospodarska kriza   investicije   zadolževanje   poraba

Foto: arhiv portal+

Res je, da smo glede BDP v preteklosti kar precej izgubili, vseeno pa je odprto vprašanje, če je izraz "izgubljeno desetletje" ustrezen. Realno smo nedvomno višje kot leta 2008, zaradi napak v vseh preteklih 15 letih pa nižje, kot bi lahko bili.

Vsekakor ni nobenega dvoma, da smo v tem času zaradi precej napačnih odločitev marsikaj zamudili, kot je res tudi to, da še vedno zaostajamo za povprečjem Evropske unije. Vseeno pa je potrebno tako dosežke kot zaostanke korektno ovrednotiti, predvsem zaradi boljših odločitev v prihodnosti. Na spodnjem grafikonu je tako prikaz gibanja bruto domačega produkta Slovenije za zadnjih petnajst let. Podatki so v milijardah evrov, preračunani na cene zadnjega leta. Temno modra črta prikazuje uradne podatke o gibanju BDP v cenah leta 2017. Iz slike je lepo razvidno, da smo v lanskem polletju prvič ponovno dosegli 42 milijard evrov bruto domačega produkta - enako kot smo jih izračunali tudi leta 2008 (natančneje v obdobju IV. kvartal 2007 - III. kvartal 2008, ko je bil dosežen najvišji rezultat). To je tudi razumljiv razlog za ocene, da smo "izgubili" teh zadnjih deset let in da danes pravzaprav nadaljujemo tam, kjer smo bili že davnega leta 2008.

 

 

Vseeno pa ima visoka rast BDP v obdobju 2006-2008 pomembno omejitev. To je bil namreč čas, ko je velik del rasti temeljil na intenzivnem investiranju, v pretežni meri na osnovi zadolžitve v tujini. Do leta 2009 je Slovenija (vsi rezidenti Slovenije, od države, bank, podjetij in posameznikov) v tujini najela skoraj 20 milijard evrov posojil. Če smo imeli še v letu 2002 izravnano devizno pozicijo s tujino (enak obseg obveznosti kot naložb v tujini), smo v vsega nekaj letih povečali obseg obveznosti za omenjenih 20 milijard. To je omogočalo ogromne investicije (največ v gradbene objekte), velike zaslužke in visoko rast BDP.

 

Takšno zadolževanje se seveda ne bi moglo dolgo nadaljevati tudi, če ne bi ob tem prišlo še do svetovne finančne in gospodarske krize. V vsakem primeru bi hitro prišel čas obračuna, ko bi prilivi usahnili, posojila pa bi morali vračati. Predvsem pa bi izostale investicije, ki so generirale to visoko rast. S svetlo modro črto je prikazano gibanje investicijskih naložb (samo v nominalnem znesku, da se vidi njihov vpliv). Iz gibanja se lepo vidi, za koliko milijard evrov se je povečal BDP iz teh naložb ter tudi koliko milijard je bil zaradi izpada investicij potem BDP nižji. Še danes je obseg naložb v objekte (stanovanja in druge zgradbe) letno okoli 4 milijarde nižji kot je bil leta 2008 (vse seveda po stalnih cenah).

 

Zaradi teh izjemnih učinkov (ter povečanega dolga) je mogoče pravilneje pogledati gibanje BDP brez omenjenih let in to je prikazano z rdečimi kvadratki. Tu vidimo skoraj konstantno rast vse do leta 2011, ko je prišlo do drugega upada pred ponovno rastjo leta 2013. Podobno sliko kaže tudi gibanje BDP brez naložb v investicije (rumena črta), kjer je prišlo do upada v letu 2012. Ta (drugi) upad bi lahko v precejšnji meri pripisali politiki pretiranega varčevanja (ZUJF), ki je dodatno zmanjšala gospodarsko aktivnost.

 

Ob teh gibanjih menim, da vseeno težko tako enostavno zaključimo, kako nam je "ušlo" celo desetletje v našem razvoju. Aktualni rezultati so namreč bistveno drugačni, kot pa smo jih dosegli v letu 2008. Slednji so namreč pod črto pokazali tudi ceno teh dosežkov - in sicer 20 milijard evrov dodatnih dolgov. Današnjih 42 milijard evrov BDP pa je doseženih ob vračilu skoraj 10 milijard evrov (!). V tem času so se namreč za toliko zmanjšale neto posojilne obveznosti do  tujine (mišljena je sprememba neto pozicije Slovenije do tujine brez tujih neposrednih naložb v slovenska podjetja od leta 2013). Vse to ob dodatno plačanih 5 milijard evrov obresti tujim posojilodajalcem ter 3 milijarde izplačanih dividend.

 

Ni dvoma, da bi bili z drugačno (optimalnejšo) ekonomsko politiko, boljšimi poslovnimi odločitvami in ustreznejšimi akademskimi nasveti lahko trenutno na višji stopnji razvoja, merjeno z obsegom BDP. To nam potrjujejo izkušnje ter dosežki drugih držav (zahodnih in vzhodnih), čeprav so imeli tudi tam veliko odklonov. Ob tem je zanimivo pogledati, kakšna pa bi bila potencialna gibanja v spremenjenih okoliščinah. Seveda so to lahko samo hipotetični izračuni, odvisni od uporabljenih predpostavk. Dve od možnih opcij sta prikazani na spodnji sliki.

 

Z rdečo črto je prikazano dejansko gibanje, modra pa prikazuje potencialne možnosti za Slovenijo. Kot je opisano zgoraj, smo se po letu 2003 močno zadolžili, kar je sicer omogočilo nadpovprečno rast gospodarske aktivnosti ter prejemkov, a so se zanemarila tveganja zaradi zunanjega dolga, sledile so napake pri sanaciji nastalih razmer, dodatni upad po letu 2012 pa lahko pripišemo tudi pretiranemu varčevanju (ZUJF), ki je krizo še poglobilo. Do leta 2003 je bil naš razvoj uravnotežen, brez zadolževanja in takrat smo dosegali približno 1,5 odstotne točke višjo rast kot Evropska Unija v povprečju. Če bi s tem nadaljevali, bi bila tudi po letu 2003 naša povprečna rast okoli 2,7 odstotka letno namesto 1,7 odstotka (EU je v tem času dosegala 1,2 %). Konstantnih 2,7 odstotka letne rasti prikazuje prekinjena črta, polna modra črta pa varianto, da bi vsako leto presegali evropsko povprečje za omenjenih 1,5 odstotka. Rast do krize v letu 2008 bi bila nižja, prav tako pa tudi padec, bi pa hitreje nadaljevali po letu 2009. Ta odstopanja kažejo, da smo mogoče več zamudili v času reševanja nastalih razmer kot pred tem, ko smo delali podobne napake kot drugod po Evropi.

 

 

Iz navedenih podatkov lahko izračunamo tudi "izgubljeni BDP" - ta bi znašal okoli polovico letnega BDP, trenutni BDP pa je za okoli 12 % nižji od optimalnega. Na sliki je prikazana tudi ocena za nekaj naslednjih let ko bomo zaradi zaostanka verjetno dosegali vsaj kak odstotek višjo letno rast, kot bi jo sicer. S tem bo končni zaostanek nekaj nižji, seveda pa še vedno kako desetino pod povprečjem EU. Vse to seveda potrjuje, da smo v preteklosti kar precej izgubili, vseeno pa je odprto vprašanje, če je izraz "izgubljeno desetletje" ustrezen. Realno smo nedvomno višje kot leta 2008, zaradi napak v vseh preteklih 15 letih pa smo nižje, kot bi lahko bili.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
6
20.09.2018 21:50
Združena Evropa je projekt francosko-nemške sprave. To vemo. Manj je znanega o nekaterih podrobnosti v procesih, ki so ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
9
19.09.2018 23:00
Evropa, ti svojega propada ne bi prepoznala, tudi če bi ti ga vrgli v obraz , je avgusta na fesivalu Dnevi poezije in vina na ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Hrib svobode na gori umetnosti
1
16.09.2018 06:22
Sedim v naseljeni skulpturi in gledam kinetične filmske fotografije, usmerjene proti soncu. Varno se počutim samo na Hribu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
11
14.09.2018 21:50
Strašno razburjenje je zavladalo ob novici, da bo Damir Črnčec novi državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
12
13.09.2018 20:10
Jernej Kurinčič je bil dve desetletji frančiškan, konec avgusta pa je marsikoga presenetil z odločitvijo, da vsaj za eno leto ... Več.
Piše: Jernej Kurinčič
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
10
12.09.2018 22:30
Ko nam politiki govorijo o javnem zdravstvu, mislijo nadržavno zdravstvo. Ko stojijo pred kamerami in volivci, so jih polna usta ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenija ne more imeti uravnotežene zunanje politike. Slovenija je del NATO in EU. To so usmeritve za slovensko zunanjo politiko.
5
10.09.2018 19:08
Iztok Mirošič je kot državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve prispevek z delovnim naslovom Aktivirati Slovenijo v ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politika trde levice bi siromašila državo in privedla do zmanjšanja tujih investicij, revščine ter izseljevanja
12
09.09.2018 22:30
Se današnji socialisti in komunisti niso naučili iz zgodovinskih lekcij, da sta bila socializem in komunizem veliki gospodarski ... Več.
Piše: Keith Miles
Otium, negotium: Opazke o tujcih, dolgočasju in malomarnosti
5
09.09.2018 10:00
Veljavni zakoni in predpisi bi morali zadoščati za red in mir v zvezi z migracijami. Politično agitiranje za prebežnike, da ne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pojoči pesek ali kako se je vse začelo z vrtoglavo hitrostjo
0
08.09.2018 20:19
Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova zunanja politika: Bo Slovenija nekakšen socialistični otok sredi normalnih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija?
8
05.09.2018 23:20
V Sloveniji, predvsem na zunanjem ministrstvu bi se morali začeti ukvarjati z zunanjo politiko. Ugotoviti bi morali, na kakšen ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ko te na ulici vpričo triletnega sina verbalno napade bivši kolumnist Financ
24
04.09.2018 00:45
Vajen sem različnih oblik pritiska na svoje delo. Obiski sodišč so postali sestavni del mojega življenja in nad tem se ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Homagge Marku Peljhanu: Oddajnik, ki oddaja lepe oblike
0
02.09.2018 07:59
Ne znate si predstavljati, kako blagodejno je bilo v času ideoloških patologij srečati odgovornega mladeniča s projekcijo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luka in tovariši: Zakaj Levice in njenih provokacij enostavno ne moremo ignorirati?
19
01.09.2018 01:15
Ves ta medijsko-politični pomp okoli vodilnih tovarišev stranke Levica zaradi izjav o višji obdavčitvi umazanih kapitalistov je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako je Levica, sekta čistih, strankam zmerne levice spodnesla tla pod nogami
11
28.08.2018 22:00
V slovenski družbeni in politični situaciji lahko opazujemo trik čistosti tako na desni kot na levi.Za določene desne domoljube ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Berlin je mesto, kjer se uprizarja očem nevidno
2
26.08.2018 06:59
V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Cirilu Zlobcu v slovo, s hvaležnostjo (1925-2018)
2
25.08.2018 16:23
Ob njegovem odhodu me navdaja občutek nenadne, nezaceljive praznine. Odkar pomnim, je s svojo prijazno očetovsko avtoriteto ... Več.
Piše: Boris A. Novak
In memoriam Andrej Capuder (1942-2018)
7
23.08.2018 23:45
Andrej Capuder je bil eden redkih intelektualcev v naši politiki. Temu primerna je bila tudi njegova politična kariera. Bil je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakon o aktivnem državljanu: Kaj se smešite, saj se itak ne da nič narediti!?
13
21.08.2018 22:30
Pred dvajsetimi leti si niti v sanjah ne bi mogel misliti, da bodonomenklaturain njeni nasledniki tako prevladali v slovenskem ... Več.
Piše: Miha Burger
50 let od likvidacije praške pomladi, nekaj dni od likvidacije slovenske pomladi
11
21.08.2018 01:13
Slovenski kulturni boj, ki je dosegel svojevrsten pospešek po letošnjih junijskih volitvah, je znamenje zaostalosti in čudaštva. ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.358
02/
Blejski cirkus: Vladimir Putkin, arabska ministrica za srečo ter Cerarjeva in Šarčeva neotesanost
Uredništvo
Ogledov: 3.128
03/
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
Jernej Kurinčič
Ogledov: 3.363
04/
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
Uredništvo
Ogledov: 2.790
05/
Politik Zoran Janković se kot prvošolček fotografira s prvošolčki in tako etično sporno začenja predvolilno kampanjo
Uredništvo
Ogledov: 1.817
06/
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 1.888
07/
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
Andrej Drapal
Ogledov: 1.970
08/
Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo
Andrej Dočinski
Ogledov: 2.310
09/
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
Igor Bavčar
Ogledov: 1.141
10/
Rudi, Medved iz Golobičevega brloga
Uredništvo
Ogledov: 3.613