Komentar

Izgubljeno desetletje ali zgodba o tem, kje bi lahko bili, če ne bi delali napak

V času prehoda v novo leto ter obračunov za nazaj beremo veliko pregledov preteklega ekonomskega razvoja Slovenije. Ena izmed stalnic je vsekakor ocena o izgubljenem desetletju ter o tem,  da smo glede na druge države danes približno tam, kjer smo bili že v letu pred krizo. 

11.01.2018 20:31
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   BDP   Slovenija   Evropska unija   gospodarska kriza   investicije   zadolževanje   poraba

Foto: arhiv portal+

Res je, da smo glede BDP v preteklosti kar precej izgubili, vseeno pa je odprto vprašanje, če je izraz "izgubljeno desetletje" ustrezen. Realno smo nedvomno višje kot leta 2008, zaradi napak v vseh preteklih 15 letih pa nižje, kot bi lahko bili.

Vsekakor ni nobenega dvoma, da smo v tem času zaradi precej napačnih odločitev marsikaj zamudili, kot je res tudi to, da še vedno zaostajamo za povprečjem Evropske unije. Vseeno pa je potrebno tako dosežke kot zaostanke korektno ovrednotiti, predvsem zaradi boljših odločitev v prihodnosti. Na spodnjem grafikonu je tako prikaz gibanja bruto domačega produkta Slovenije za zadnjih petnajst let. Podatki so v milijardah evrov, preračunani na cene zadnjega leta. Temno modra črta prikazuje uradne podatke o gibanju BDP v cenah leta 2017. Iz slike je lepo razvidno, da smo v lanskem polletju prvič ponovno dosegli 42 milijard evrov bruto domačega produkta - enako kot smo jih izračunali tudi leta 2008 (natančneje v obdobju IV. kvartal 2007 - III. kvartal 2008, ko je bil dosežen najvišji rezultat). To je tudi razumljiv razlog za ocene, da smo "izgubili" teh zadnjih deset let in da danes pravzaprav nadaljujemo tam, kjer smo bili že davnega leta 2008.

 

 

Vseeno pa ima visoka rast BDP v obdobju 2006-2008 pomembno omejitev. To je bil namreč čas, ko je velik del rasti temeljil na intenzivnem investiranju, v pretežni meri na osnovi zadolžitve v tujini. Do leta 2009 je Slovenija (vsi rezidenti Slovenije, od države, bank, podjetij in posameznikov) v tujini najela skoraj 20 milijard evrov posojil. Če smo imeli še v letu 2002 izravnano devizno pozicijo s tujino (enak obseg obveznosti kot naložb v tujini), smo v vsega nekaj letih povečali obseg obveznosti za omenjenih 20 milijard. To je omogočalo ogromne investicije (največ v gradbene objekte), velike zaslužke in visoko rast BDP.

 

Takšno zadolževanje se seveda ne bi moglo dolgo nadaljevati tudi, če ne bi ob tem prišlo še do svetovne finančne in gospodarske krize. V vsakem primeru bi hitro prišel čas obračuna, ko bi prilivi usahnili, posojila pa bi morali vračati. Predvsem pa bi izostale investicije, ki so generirale to visoko rast. S svetlo modro črto je prikazano gibanje investicijskih naložb (samo v nominalnem znesku, da se vidi njihov vpliv). Iz gibanja se lepo vidi, za koliko milijard evrov se je povečal BDP iz teh naložb ter tudi koliko milijard je bil zaradi izpada investicij potem BDP nižji. Še danes je obseg naložb v objekte (stanovanja in druge zgradbe) letno okoli 4 milijarde nižji kot je bil leta 2008 (vse seveda po stalnih cenah).

 

Zaradi teh izjemnih učinkov (ter povečanega dolga) je mogoče pravilneje pogledati gibanje BDP brez omenjenih let in to je prikazano z rdečimi kvadratki. Tu vidimo skoraj konstantno rast vse do leta 2011, ko je prišlo do drugega upada pred ponovno rastjo leta 2013. Podobno sliko kaže tudi gibanje BDP brez naložb v investicije (rumena črta), kjer je prišlo do upada v letu 2012. Ta (drugi) upad bi lahko v precejšnji meri pripisali politiki pretiranega varčevanja (ZUJF), ki je dodatno zmanjšala gospodarsko aktivnost.

 

Ob teh gibanjih menim, da vseeno težko tako enostavno zaključimo, kako nam je "ušlo" celo desetletje v našem razvoju. Aktualni rezultati so namreč bistveno drugačni, kot pa smo jih dosegli v letu 2008. Slednji so namreč pod črto pokazali tudi ceno teh dosežkov - in sicer 20 milijard evrov dodatnih dolgov. Današnjih 42 milijard evrov BDP pa je doseženih ob vračilu skoraj 10 milijard evrov (!). V tem času so se namreč za toliko zmanjšale neto posojilne obveznosti do  tujine (mišljena je sprememba neto pozicije Slovenije do tujine brez tujih neposrednih naložb v slovenska podjetja od leta 2013). Vse to ob dodatno plačanih 5 milijard evrov obresti tujim posojilodajalcem ter 3 milijarde izplačanih dividend.

 

Ni dvoma, da bi bili z drugačno (optimalnejšo) ekonomsko politiko, boljšimi poslovnimi odločitvami in ustreznejšimi akademskimi nasveti lahko trenutno na višji stopnji razvoja, merjeno z obsegom BDP. To nam potrjujejo izkušnje ter dosežki drugih držav (zahodnih in vzhodnih), čeprav so imeli tudi tam veliko odklonov. Ob tem je zanimivo pogledati, kakšna pa bi bila potencialna gibanja v spremenjenih okoliščinah. Seveda so to lahko samo hipotetični izračuni, odvisni od uporabljenih predpostavk. Dve od možnih opcij sta prikazani na spodnji sliki.

 

Z rdečo črto je prikazano dejansko gibanje, modra pa prikazuje potencialne možnosti za Slovenijo. Kot je opisano zgoraj, smo se po letu 2003 močno zadolžili, kar je sicer omogočilo nadpovprečno rast gospodarske aktivnosti ter prejemkov, a so se zanemarila tveganja zaradi zunanjega dolga, sledile so napake pri sanaciji nastalih razmer, dodatni upad po letu 2012 pa lahko pripišemo tudi pretiranemu varčevanju (ZUJF), ki je krizo še poglobilo. Do leta 2003 je bil naš razvoj uravnotežen, brez zadolževanja in takrat smo dosegali približno 1,5 odstotne točke višjo rast kot Evropska Unija v povprečju. Če bi s tem nadaljevali, bi bila tudi po letu 2003 naša povprečna rast okoli 2,7 odstotka letno namesto 1,7 odstotka (EU je v tem času dosegala 1,2 %). Konstantnih 2,7 odstotka letne rasti prikazuje prekinjena črta, polna modra črta pa varianto, da bi vsako leto presegali evropsko povprečje za omenjenih 1,5 odstotka. Rast do krize v letu 2008 bi bila nižja, prav tako pa tudi padec, bi pa hitreje nadaljevali po letu 2009. Ta odstopanja kažejo, da smo mogoče več zamudili v času reševanja nastalih razmer kot pred tem, ko smo delali podobne napake kot drugod po Evropi.

 

 

Iz navedenih podatkov lahko izračunamo tudi "izgubljeni BDP" - ta bi znašal okoli polovico letnega BDP, trenutni BDP pa je za okoli 12 % nižji od optimalnega. Na sliki je prikazana tudi ocena za nekaj naslednjih let ko bomo zaradi zaostanka verjetno dosegali vsaj kak odstotek višjo letno rast, kot bi jo sicer. S tem bo končni zaostanek nekaj nižji, seveda pa še vedno kako desetino pod povprečjem EU. Vse to seveda potrjuje, da smo v preteklosti kar precej izgubili, vseeno pa je odprto vprašanje, če je izraz "izgubljeno desetletje" ustrezen. Realno smo nedvomno višje kot leta 2008, zaradi napak v vseh preteklih 15 letih pa smo nižje, kot bi lahko bili.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
8
Prvo desetletje po Drnovšku
9
22.02.2018 22:39
23. februarja 2008 je umrl eden najopaznejših slovenskih političnih voditeljev v zadnjem stoletju. Janez Drnovšek je vstopil v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Polemika o Crnkovičevih "steklih psih": Ruplov post scriptum v zvezi z desnico
11
20.02.2018 09:46
Če smo resni, si moramo zastaviti vprašanje, ali so bili - glede na to, kar piše Crnkovič - desničarjiWinston Churchill,Charles ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kazenski bataljoni Evropske unije
5
15.02.2018 22:39
Kaznovalna miselnost v Evropski komisiji in Evropskem parlamentu me spominja na nekdanje kazenske bataljone, piše naš britanski ... Več.
Piše: Keith Miles
Korak k demokraciji (2): Išče se junak med politiki, ki se bo zavezal, da bo, če pride na oblast, omogočil nadzor nad to oblastjo
9
14.02.2018 23:45
Miha Burger nadaljuje z drugim delom svoje trilogije o nujnosti spremembe obstoječega sistema oblasti, ki je demokratičen samo ... Več.
Piše: Miha Burger
In memoriam Uroš Šušterič, 1924-2018
7
13.02.2018 23:33
Uroš Šušterič je bil legenda. Poslednji še živeči častnik kraljeve jugoslovanske vojske, vojvoda Ravnogorskega gibanja, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O argumentih proti zvišanju plač javnega sektorja
4
12.02.2018 01:12
Visoka pričakovanja in zahteve za dvig plač javnega sektorja so razumljivo sprožile tudi veliko nasprotovanja. Tako smo lahko ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pes, zastava, dve čarovnici in degenerirana umetnost
43
09.02.2018 23:15
Tudi letos je 8. februar upravičil svoj nesrečni sloves praznika kulture, utemeljenega na dnevu pesnikove smrti. V skoraj že ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Spretnost, naivnost in cinizem*
9
08.02.2018 22:41
Nova epizoda v slovensko-hrvaški nadaljevanki o arbitraži se je zgodila 6. februarja 2018 v Strasbourgu, glavna junaka sta bila ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Dvig minimalne plače: 25 evrov več najslabše plačanim verjetno ne bo pokopalo slovenskega gospodarstva
3
04.02.2018 22:58
Predlog povečanja minimalne plače za 4,7 odstotka je seveda sprožil pričakovane reakcije. Pri tem mogoče še najbolj presenečajo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poskus z nevednostjo: Kratek esej o čivkanju
10
02.02.2018 22:26
Nevednost je mati neuspehov, pomot, pravosodnih zmot, predsodkov, propadlih držav, stečajev podjetij, strahov, špekulacij, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nova desnica in kolektivne kulturne pravice pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji
16
02.02.2018 00:18
Kljub temu, da je odstop Ljudmile Novak včeraj zasenčil skupno tiskovno konferenco srbske in slovenske premierke, nečesa ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bi se zdravili v bolnišnici, kjer so več kot polovico nabav izvedli nezakonito?
13
31.01.2018 23:00
Revizijsko poročilo Računskega sodišča glede nezakonitih postopkih nabave medicinskega materiala v ljubljanskem Kliničnem centru ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Šest let "turbofolk diplomacije": napake, zmote, hvalisanja in druge katastrofe Karla Erjavca
16
30.01.2018 18:23
Svečka na torti slovenske zunanje politike je Erjavčeva izjava, da se -če bo prišel vLjubljano- ne namerava srečati s ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pohujšanje v dolini šentlorjanski ali zgodba o tem, kako je Facebook zjebal Faka
12
28.01.2018 23:47
Da si je Jakov Fak premislil, potem ko se je nanj na Facebooku spravilo nekaj retardiranih nacionalistov, ni presenečenje. Ima ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako sem se iz mame, ki sina priganja k učenju, spremenila v mamo, ki ga od učbenikov odganja
11
25.01.2018 23:04
Naša sodelavka je na svojem blogu Kje vas čevelj žuli objavila gostujoči zapis mame devetošolca, ki se je na primeru svojega ... Več.
Piše: Marjana Škalič
O priznanju palestinske države
16
22.01.2018 20:28
Slovenska razprava o priznanju Palestine je namenjena slovenski notranji politiki in nima nobene zveze z zunanjo politiko. Ki pa ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
“Vsi smo v blatu, le da nekateri izmed nas gledajo zvezde”
14
20.01.2018 12:03
Srečnega konca namreč ni na vidiku - ne v odnosih med spoloma, ne v družbenih, delavskih,ekonomskih, socialnih in političnih ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
O fantu, ki ni šel v srednjo šolo, ampak se izobraževal doma in sprogramiral simulator vesoljskih poletov
12
18.01.2018 22:31
Če se bodo ob branju prispevka naše sodelavke Marjane Škalič morda komu orosile oči, je to dober znak. Ni še vse izgubljeno, ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Zakaj so ideje o prepovedi Janševe SDS utopične in celo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča
23
18.01.2018 00:30
Letošnja predvolilna kampanja bo brutalna, najbolj brutalna doslej, pravijo ljudje iz ozadja. Gre namreč za ekonomski nadzor nad ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
4
14.01.2018 23:59
Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti ... Več.
Piše: Zoran Božič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pop TV prodan brez soglasja varuha konkurence?! Dragan Šolak s pomočjo Mira Cerarja naredil medijski "biznis" stoletja!
Uredništvo
Ogledov: 2.591
02/
Polemika o Crnkovičevih "steklih psih": Ruplov post scriptum v zvezi z desnico
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.317
03/
In memoriam Uroš Šušterič, 1924-2018
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.149
04/
Insajdersko pismo: Slovenska vojska bi že čez dve ali tri leta lahko "prenehala obstajati"!
Igor Mekina
Ogledov: 1.872
05/
Kazenski bataljoni Evropske unije
Keith Miles
Ogledov: 1.845
06/
Korak k demokraciji (2): Išče se junak med politiki, ki se bo zavezal, da bo, če pride na oblast, omogočil nadzor nad to oblastjo
Miha Burger
Ogledov: 1.371
07/
Po patrijah še boxerji: Slovenija od koruptivnega proizvajalca kupuje drage osemkolesnike - in to brez javnega razpisa !
Igor Mekina
Ogledov: 2.173
08/
Šolstvo v krizi: Zakaj poučevanje in vzgoja ne moreta biti ločena
Marjana Škalič
Ogledov: 1.488
09/
Afera Prešernove nagrade: Predsednik pisateljskega društva Ivo Svetina piše ministru za kulturo Tonetu Peršaku
Uredništvo
Ogledov: 2.773
10/
Prvo desetletje po Drnovšku
Dejan Steinbuch
Ogledov: 624