Komentar

Arabci in mi: hladna in postarana Evropa pred prihajajoča novo arabsko pomladjo

Še zdaj ne vem, kdaj sem doživel hujši kulturni šok: ko sem se na predzadnji dan starega leta pozno zvečer z ženo in dve in pol letnim sinom uro po pristanku na letališču v Marakešu znašel v res eksotičnem vrvežu njegovega starega mestnega jedra (medine), ali pa morda pred dvema dnevoma, ko sem sredi dneva hodil po središču Ljubljane in opazoval obraze mimoidočih.

12.01.2018 13:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Maroko   Evropa   Marakeš   kulturni šok   Severna Afrika   Arabci   Berberi  

Foto: Dejan Steinbuch

Nobena skrajna desnica, antiislamistična gibanja ali podobna politična orožja ne morejo spremeniti dejstva, da je Evropa vsaj simbolno postala neplodna in da bo morala to svoje prekletstvo nekoč rešiti, sicer bo izumrla.

Moje tokratno pisanje nima nobene zveze z ideologijo, svetovnim nazorom ali religijo. Gre zgolj za zbrane občutke, ki vam jih posredujem v razmislek. Verjetno me bodo nekateri desni, nacionalnistični spletni komentatorji zaradi tega zelo napadali. Kar me ne moti, če bodo kritike argumentirane, ne pa emotivne ali celo histerične. Mislim sicer, da bi moral vsak, ki komentira določeno področje, o njem vsaj nekaj vedeti. Kdor piše o Američanih ali komentira ameriško politiko, bi moral že kdaj v življenju obiskati Ameriko, jo vsaj malce pobližje spoznati. Začututi utrip Američanov. Podobno bi moralo veljati za islam, muslimanske dežele oziroma arabski svet. Z eno majhno, a pomembno razliko: eno je doživeti muslimanski svet na ravni uradnih delegacij in razkošnih rezidenc, drugo pa se je zliti z množico navadnih ljudi in začutiti orientalski utrip, ki večine ljudi ne bo pustil ravnodušnih. A na žalost je to idealiziran in naiven pogled: večina avtorjev, ki danes ustvarjajo in oblikuje javno mnenje v Evropi in Zahodu, pri čemer je prevladujoči (mainstream) medijski odnos do Arabcev odkrito negativen, nikoli ni niti stopila na tla Severne Afrike, Bližnjega Vzhoda ali kam drugam, kjer je islam dominantna religija. Res je, da je tudi Karl May pisal odlične romane o severnoameriških indijancih in da je za njihovo "stvar" naredil več kot večina drugih Evropejcev, pa nikoli ni bil v Severni Ameriki (tja potoval šele kasneje, ko je zaslužil kot pisatelj). Toda Kara Ben Nemsi je bil pozitivec, brez dvoma. Njegove knjige so naredile veliko dobrega. Vplivale so na cele generacije, jih učile sožitja, tolerance, sprejemanja različnosti, ljubezni do narave in seveda - ljubezni do ljudi. Tisto, kar v tem kontekstu vzbuja slaba občutja, je dejstvo, da imamo za razliko od Karla Maya danes opravka z množico komentatorjev in ustvarjalcev javnega mnenja, ki demonizirajo določeno religijo, etnično skupino oziroma prebivalce celih regij, češ da so slabi, hudobni, da ogrožajo našo zahodno civilizacijo, način življenja, demokracijo itd., pri čemer najverjetneje sploh niso doživeli tega "sovražnega" sveta. Pišejo in govorijo o nečem, česar v bistvu ne poznajo.

 

 

 

 

Moja uvodna dilema, ki govori o kulturnem šoku, terja pojasnilo: Marakeš kot eno najbolj izvirnih, slikovitih, a po drugi strani tudi kaotičnih in umazanih maroških mest, je sam po sebi dovolj velik izziv za turista. Če pa v njegov centralni del (medina) zaidete pozno zvečer, povsem nepripravljeni na to, kar vas čaka, je seveda sintagma "kulturni šok" na mestu. Je, ampak že naslednji dan je šok manjši. In po dveh, treh dneh izgine. Ostane sicer tisti posebni vonj Severne Afrike, mešanica gnijoče hrane, cvetoče mirte in desetine dišav, ki prihajajo iz vsake tržnice; ostanejo nepočiščene, umazane ulice, jame v asfaltu, ostanejo luže in predvsem neskončno mnogo prahu. Vse to čez čas postane nemoteče, celo prijetno in predvsem sinhronizirano z domačini. In ljudje so tisti, zaradi katerih potem človek doživi kulturni šok ob vrnitivi domov.

 

O ljudeh v Severni Afriki bi lahko napisal esej. Morda ga kdaj tudi bom. Ljudje, ki smo jih srečevali v Maroku - Arabci, Berberi, Tuaregi, črnci iz Malija in Mavretanije -, so bili vsi po vrsti zelo ... človeški. Neposredni. Čustveni. Šele po vrnitvi v Ljubljano, ko sem opazoval obraze ljudi na ulici, me je spreletelo, da so bili Arabci neprimerno boljše volje in da je bil nasmeh na njihovih obrazih pogostejši, mnogo pogostejši kot tukaj, kjer mraz očitno ni samo zunanji, pač pa se je naselil tudi v notranjost Evropejcev, prestrašenih pred vsemi mogočimi sovražniki, ki so jih pričarali dominantni mediji in seveda politične elite.

 

Naslednja stvar, ki sem jo opazil ob vrnitvi, je bilo to, kako stara, celo postarana je ta naša Evropa. Severna Afrika je mlada, pri čemer nihče od mladih ljudi, s katerimi sem se pogovarjal, ni imel slabega mnenja o nas, nasprotno - v skladu s pričakovanji so takorekoč vsi izrazili željo, da bi se nekoč preselili v Evropo. Idealiziranje stare in bolne Evrope je neverjetno. Nihče ni niti omenjal verskih ekstremizmov, terorizma ali nacionalizma, kot da te bolezni ne bi obstajale. Eno samo veliko pričakovanje. Ena sama Evropa Koromandija, kjer smo vsi bogati, srečni in zadovoljni. Le otrok nimamo preveč radi. Zato jih tudi ne rojevamo in zaradi tega izgubljamo bitko. Nobena skrajna desnica, antiislamistična gibanja ali podobna politična orožja ne morejo spremeniti dejstva, da je Evropa vsaj simbolno postala neplodna in da bo morala to svoje prekletstvo nekoč rešiti, sicer bo izumrla.

 

 

Arabska pomlad, ki jo je pred leti poskušala sprožiti zahodna politika, se v resnici sploh še ni zgodila. Na srečo Evrope je večina držav Bližnjega Vzhoda in Severne Afrike vseeno relativno stabilnih, četudi avtokratskih. Demokracij tam pač ni. Če bi bile v interesu Zahoda, bi zagotovo bile. Mladi seveda niso neumni in vedo, koliko je ura. Sovražijo svoje oblastnike, prezirajo njihove represivne organe, posebej skorumpirano policijo in sodstvo, vendar so pametni in čakajo. Ne izzivajo s protesti. Mirno sedijo - dela zanje ob petdesetodstotni brezposelnosti tako ali tako ni - in čakajo. Njihove življenjske zahteve so skromne, takorekoč eksistenčne. Jem, pijem in spim, drugo me ne zanima, mi je dejal Chakib, dvajsetletnik iz Marakeša, ki je bil nekaj časa naš vodnik po mestu, dokler ga nista dobesedno pred našim nosom aretirala dva policista v civilu, češ da opravlja delo na črno. Še preden sem odprl usta, sta ga že odpeljala. Toda čez štiri ure je bil Chakib že nazaj, nasmejan. Sto dirhamov ga je stala prostost, deset evrov. Maroška policija je skorumpirana do amena.

 

Proti čemu naj se borijo vsi ti milijoni mladih v Severni Afriki? Proti svojim skorumpiranim režimom? Medtem ko sedijo in ne razmišljajo o stvareh, ki bi lahko predstavljale probleme zanje, iz podsaharske Afrike - prek Sahare - k njim prihajajo novi in novi temnopolti prišleki, do katerih Arabci ne gojijo prav spoštljivega odnosa. Na južnih obalah Sredozemlja se bo v prihodnosti nabrala milijonska armada migrantov, katerih edini cilj bo Evropa. Nemčija, Španija, Avstrija, Francija, Švedska, Italija in slejkoprej tudi Slovenija. Toda Evropa je utrujena, hladna in postarana, njene institucije niso sposobne sprejeti nobene konkretne odločitve. Kar je dovoljeno Španiji, ni dovoljeno Poljski. Kar je dovoljeno Nemčiji, ni dovoljeno Sloveniji.

 

Migrantsko vprašanje lahko pometamo pod preprogo, pa ga še vedno ne bo konec. Hrepenenje po mitološki Evropi, ki je končni cilj desetine milijonov ljudi na drugi strani Sredozemlja, se ne bo končalo, če jih bosta frigidna nemška kanclerka ali patološko narcisistični francoski predsednik, ki je bil po besedah italijanskega psihiatra in psihoterapevta Adriana Segatorija v mladosti spolno zlorabljen, javno pozivala, naj ostanejo doma. Naj bo že enkrat jasno, da migrantske krize leta 2015 niso zakuhali Američani, Arabci ali Vladimir Putin, pač pa impotentni, zapiti in dekadentni evropski politiki - na čelu z Jean-Claudeom Junckerjem. Ob tem človeku se mi vsakič znova obrača želodec. In ta bruseljska beda naj bi pomagala rešiti mejni spor med Slovenijo in Hrvaško?! Lepo vas prosim, stvari so vendar prestopile vse meje nespodobnosti! Diskriminacija držav t.i. vzhodne Evrope je postala preveč očitna, dominacija konservativcev pa se je v primeru Katalonije sprevrgla v podoben hudičev pakt, kot so ga leta 1933 v nemškem parlamentu s Hitlerjem sklenili nemški krščanski demokrati.

 

Jasno je, da takšna Evropa nima ne politične ne ekonomske prihodnosti. Demografsko pa je verjetno izgubljena že zdaj, saj se po zaslugi svojih impotentnih, nesposobnih in lažnivih političnih elit nikoli ni želela soočiti z vprašanjem natalitete Evropejcev oziroma še sprejemljivega dotoka zakonitih (!) migrantov iz drugih držav. Prav zaradi tega smo se znašli v tako občutljivem položaju, kjer nekatere članice EU že izgubljajo nadzor nad prebivalstvom - Švedska postaja prvi primer t.i. failed state v Evropi -, druge pa se zatekajo k politiki in retoriki, ki smrdi po časih rjavosrajčnikov.

 

Rešitvi pa sta pravzaprav samo dve. O tem noče nihče razmišljati. Kot da bo problem izginil, če ga ignoriramo (in točno to počne evropska politika). Ena rešitev je vojna, druga pa nekakšen Marshallov plan za vse tiste države in regije, od koder prihajajo ekonomski migranti in begunci. Najboljše zdravilo je preventiva, torej preprečevanje oziroma odprava vzrokov, zaradi katerih prihaja do selitev narodov. Če bi namreč ljudje v svojih domovinah dostojno živeli, uživali temeljno človeško dostojanstvo in spoštovanje, potem bi v Evropo prihajali kot turisti. Začudeni nad nenavadnim nasprotjem med čudovito arhitekturo in tehnologijo, ki zaznamuje to bogato Evropo, ter hladnimi, vase zaprtimi in egoističnimi domačini, na obrazih katerih se vedno redkeje pokažeta nasmeh in veselje.

 

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
47
EU in "vladavina prava": Ko je bolj od resničnosti pomembna fraza
7
18.06.2018 22:30
Evropska unija je zelo počasna pri preverjanju administracije in izvajanja zakonov v nekdanjih komunističnih državah, četudi ... Več.
Piše: Keith Miles
Kako je igralka Milena Grm po smrti postala prvi umetniški satelit v vesolju
0
16.06.2018 23:59
Komentar je neodložljiv tekst, ki ga zahteva največkrat zunanji dogodek. Z odzivom nanj prepoznaš sebe, kolektivno telo v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pri nas in drugje: Kratek pregled političnih razmer v Sloveniji, Avstriji, Češki, Italiji in Nemčiji
5
15.06.2018 22:59
V parlamentih večine evropskih držav se redno izmenjujejo konservativci in socialni demokrati, važna sestavina oz. jeziček na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Še en nenavaden volilni rezultat v Sloveniji
17
14.06.2018 22:41
Že večkrat sem zadnja leta pisal o volilnih rezultatih v Sloveniji. Vedno me presenetijo. Prvič zato, ker imam opravka s ... Več.
Piše: Keith Miles
Mogoče veste, koliko vas stane "tank" bencina?
8
12.06.2018 22:04
Pred dnevi sem povprašal deset naključnih znancev, če vedo, da so cene goriv na črpalkah ob avtocestah višje kot na ostalih ... Več.
Piše: Bine Kordež
Raziskava italijanske centralne banke: Migranti in uvožena delovna sila niso rešitev za Evropo!
17
11.06.2018 23:59
Banca d'Italia je vodilna ustanova na področju ekonomije, ki velja za eno od politično najbolj nevtralnih inštitutov na svetu. V ... Več.
Piše: Laris Gaiser
Delo je usedlina starega nasilnega sveta!
6
10.06.2018 08:00
Da, strinjam se, da je politika enako razum in da je politično delovanje metodološko praznjenje prostora samo zato, da bi v njem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Če na vseh področjih uvajatamo ženske kvote, bi jih morali tudi glede migrantov oziroma migrantk
5
09.06.2018 14:40
Slovenke so nam, staroselcem, sporočile: Dovolj imamo vaše pomehkuženosti in neodločnosti, naveličale smo se vaših rjavih las, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Išče se mandatar: Janša ne bo mogel sestaviti vlade, Šarec jo sicer bo, a je ne bo sposoben voditi.
35
07.06.2018 23:15
Vsi bodo dobili vabilo, če bom dobil mandat za predsednika vlade , je včeraj izjavil politik, ki v teh dneh žanje, kar je prej ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prvo pismo iz zapora: Lahka pehota v sodobni vojni
9
05.06.2018 22:30
Ljudje spreminjajo svoja stališča. To je dobro. Slovenci pa tega ne marajo. Praviloma ostro zavračajo vsakogar, ki spreminja ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Panika
22
04.06.2018 23:51
Janša ima še eno možnost: veliko koalicijos socialdemokrati in nemara s SMC. Da bi prišlo do tega, bi morali vsi po vrsti ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Povolilni uredniški komentar: Ni vsaka Pirova zmaga nujno tudi poraz Janeza Janše
29
03.06.2018 23:15
Janša je včeraj močno zmagal, vendar je levica skupaj vseeno precej močnejša, zato relativni zmagovalec brez sodelovanja vsaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Hlapci: Naj živi Cankarjeva anarhistična zapuščina!
6
02.06.2018 23:59
Čeprav je slovenstvo prepojeno s helenističnim, evropskim demokratizmom, vedno znova vztrajno zahteva obredno istovetnost z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ne, niso vsi isti: eni so sadisti, drugi mazohisti
7
01.06.2018 22:29
V primeru kriminala v zdravstvu so SMC, Socialni demokrati in DeSUS do konca ščitili Pokvarjeno Milojko, ki je organiziran ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Kaj je hujše: Janez Janša ali nekompetenten nasprotnik?
22
31.05.2018 23:59
Demokracija mora investirati v svoj razvoj, zato so sredstva za razvoj institucij, ki omogočajo politično participacijo, ... Več.
Piše: Mojmir Ocvirk
Zakaj izrekam javno podporo poslanki Jelki Godec in njeni stranki SDS
16
30.05.2018 23:00
Najprej disclaimer ali dva. Nisem član stranke SDS. Do pomladi 2016, ko me je po elektronski pošti kontaktirala Jelka Godec, ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Ustanovitev Slovenije: ker Demos ni ustvaril svoje elite, se je vrnil resetirani komunistični "novi razred"
3
27.05.2018 22:45
Ob uspehih levega bloka se postavlja vprašanje, ali se socializem nekako prilega slovenski miselnosti (duševnosti), za katero je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
25. maj, Dan brisače: Nekoč je imela Ljubljana za župane velmože - potem je prišel Zoran
13
24.05.2018 22:30
V Srbiji so rdeče zvezde že zdavnaj pospravili v Muzej 25. maja. Pri nas bodo 25. maja - torej prav danes - nekateri v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Na ladji norcev: Vsi idiotizmi Mira Cerarja, Dejana Židana in Karla Erjavca
16
23.05.2018 19:23
Tokrat sem se osredotočil zgolj na eno samo televizijsko soočenje, in sicer tisto na POP TV v ponedeljek zvečer, ko so trije ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Reciklirane volitve: Zakaj ne bodo dovolili svetlobe
18
22.05.2018 23:00
Ker je do volitev in s tem dokončnega konca Cerarjeve vlade le še deset dni, sem se spomnil na nek svoj zapis, ki je nastal ob ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dimitrij Rupel piše Spomenki Hribar in predsedniku Borutu Pahorju
Uredništvo
Ogledov: 7.750
02/
Neverjetni Miro Cerar: od političnega luzerja do jezička na tehtnici pri sestavi nove vlade
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.231
03/
Še en nenavaden volilni rezultat v Sloveniji
Keith Miles
Ogledov: 3.534
04/
Nepravna država: Slovenija agresorju Popovu izplačala 3108 evrov, svojemu državljanu pa organizirala kafkovski proces!
Uredništvo
Ogledov: 2.163
05/
Raziskava italijanske centralne banke: Migranti in uvožena delovna sila niso rešitev za Evropo!
Laris Gaiser
Ogledov: 2.328
06/
Mogoče veste, koliko vas stane "tank" bencina?
Bine Kordež
Ogledov: 1.479
07/
Če na vseh področjih uvajatamo ženske kvote, bi jih morali tudi glede migrantov oziroma migrantk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1.510
08/
Pri nas in drugje: Kratek pregled političnih razmer v Sloveniji, Avstriji, Češki, Italiji in Nemčiji
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.118
09/
Išče se mandatar: Janša ne bo mogel sestaviti vlade, Šarec jo sicer bo, a je ne bo sposoben voditi.
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.726
10/
EU in "vladavina prava": Ko je bolj od resničnosti pomembna fraza
Keith Miles
Ogledov: 707