Komentar

Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga

Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti sedanje volilne zakonodaje: tudi če bodo volitve potekale po starem, bo nad nekaterimi izvoljenimi poslanci lebdela senca nelegitimnosti.

14.01.2018 23:59
Piše: Zoran Božič
Ključne besede:   volilni sistem   proporcionalni   večinski   ustavno sodišče   volilni okraj   državni svet   državni zbor   Milan Brglez   Dunja Jadek Pensa   Jadranka Sovdat   Klemen Jaklič   Dušan Vučko   Državna volilna komisija

Foto: Mediaspeed

Sedanje velike razlike med volilnimi okraji ustvarjajo protiustavno neenakost v možnostih kandidatov za izvolitev v državni zbor: namesto volivcev namreč odločajo politične stranke.

Nedavni nastop Milana Brgleza, predsednika Državnega zbora, na 3. programu Televizije Slovenije je bil pomenljiv: na vprašanje novinarke Vide Petrovčič, če so res prevelike razlike v velikosti volilnih okrajev, je pomirljivo odgovoril, da se izvoljenega kandidata tako ali tako določa na ravni volilne enote in da na tej ravni obstaja tudi znotrajstrankarska konkurenca. In dodal, da so v zadnjem času tudi okraji, ki so nekoč omogočali zanesljivo izvolitev, postali problematični. Kar je nedvomno res, saj je z desetletnim propadanjem starih in vznikanjem novih in novih strank s starimi ali novimi obrazi izvolitev postala zelo nepredvidljiva: le zelo majhen odstotek sedanjih poslancev lahko z gotovostjo računa na ponovno izvolitev. Sklep: samo to dejstvo ali presoja ustavnega sodišča, da je sedanja volilna zakonodaja neskladna z ustavo, bosta pripeljala do prepotrebnih sprememb.

 

Zdaj ni toliko pomembno, da je naveza LDS–SLS izigrala voljo ljudstva in v nasprotju z izidom referenduma o volilnih sistemih leta 1996 štiri leta kasneje v ustavo zapisala, da imamo v Sloveniji sorazmerni volilni sistem s štiriodstotnim volilnim pragom. Kot je konec leta v Sobotni prilogi Dela razkril starosta slovenske demokracije Ivan Oman, je izvirni greh, ki ga lahko razumemo kot problem kvadrature volilnega kroga, nastal že leta 1992: ker je pol strank zagovarjalo večinski, pol pa sorazmerni volilni sistem, je Omanova stranka za rešitev pat položaja uspešno predlagala kompromis: proporcionalno delitev mandatov v skladu s strankarskimi deleži, vendar 88 volilnih okrajev. Gre za vgrajeno protislovje, saj so volilni okraji prvina večinskega volilnega sistema. Zato so se ustavne spremembe iz leta 2000, ko so poslanci sprejeli dikcijo, da imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom, v skoraj dveh desetletjih do danes izkazale za težko uresničljivo ustavno načelo.

 

 

Volilni okraji in neenakopravnost volivcev

 

Državni svet je že na začetku leta 2015 z zahtevo za oceno ustavnosti problematiziral razlike v velikosti volilnih okrajev, eno četrtino le-teh brez izvoljenega poslanca in polovico vseh poslancev, ki niso dobili največjega števila glasov v svojem volilnem okraju. Izpostavljena je bila domneva, da zakonodaja ne omogoča odločilnega vpliva volivcev, pač pa si slednjega brez ustavnopravne podlage prilaščajo politične stranke. Ustavno sodišče si je kljub absolutno prednostni obravnavi in urgencam vzelo skoraj tri leta časa in pred koncem leta organiziralo javno obravnavo o tej problematiki, kar se sicer dogaja zelo poredko. Večurna razprava, ko je deveterica ustavnih sodnic in sodnikov dejavno prisluhnila argumentom predstavnikov državnega sveta, državnega zbora, vlade, Državne volilne komisije in trem ustavnim pravnikom, je šla skoraj neopaženo mimo oči javnosti (z izjemo portala MMC RTV SLO).

 

Sodnica poročevalka Dunja Jadek Pensa, ki je povzela stališča državnega sveta, je poudarila, da zakon predvideva približno enako velikost volilnih okrajev, kar bi po dosedanji praksi lahko razumeli kot največ petinsko odstopanje navzgor ali navzdol. Spraševala se je, kaj potem pomeni dejstvo, da je največji volilni okraj skoraj štirikrat večji od najmanjšega. V nasprotju z njeno problematizacijo sedanjega stanja se je predsednik Mandatno-volilne komisije državnega zbora Mitja Horvat (SMC) zatekel k trditvi, da je z volilno zakonodajo vse v redu in se pri tem skliceval na prejšnje odločitve ustavnega sodišča. Ko je celo izpodbijal pristojnost državnega sveta, nesimetričnega drugega doma parlamenta, da zahteva presojo volilne zakonodaje za volitve v državni zbor, ga je predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat opozorila, da državni svet lahko zahteva ustavno presojo vseh aktov, razen tistih, ki jih je sprejel sam. In ga pozvala, naj navede ustrezno zakonsko podlago za svojo zahtevo.

 

Eminentni predstavnik državnega zbora je ostal brez besed.

 

Podobno "argumentiran" je bil nastop dveh ustavnih pravnikov, celo članov Državne volilne komisije. Namesto da bi se Franci Grad opredelil do ključnega vprašanja zahteve za ustavno presojo, ali imajo volivci res odločilen vpliv na podelitev mandatov, se je zadovoljil z ugotovitvijo, da se enakost volilne pravice izraža na ravni volilne enote in na ravni celotne države. In lakonično pripomnil, da je obstoječi volilni sistem skladen z ustavo, čeprav ni edini mogoč. Njegovemu stališču o ustavni skladnosti se je pridružil Saša Zagorc, ki pa je to svoje prepričanje utemeljil z briljantno domislico, da imajo volivci odločilen vpliv na izbiro kandidatov, vendar "v zelo oskubljeni meri".

 

Ustavni pravnik Ludvik Toplak je bil edini, ki je posegel po mednarodnih primerjavah. Z njimi je skušal dopovedati ustavnim sodnikom in sodnicam, da sedanje velike razlike med volilnimi okraji ustvarjajo protiustavno neenakost v možnostih kandidatov za izvolitev in da namesto volivcev odločajo politične stranke. Pri tem se je skliceval celo na mnenje prvega ministra Mira Cerarja, ki je kot urednik zbornika o ustavnih spremembah zapisal, da imajo volivci v volilnih okrajih nek vpliv, vendar pa le-ta ni odločilen.

 

Obstoječa volilna zakonodaja najverjetneje diskriminira volivce v večjih volilnih okrajih.

 

 

Manjši okraji, večje možnosti za izvolitev

 

Vabljeni predsednik Državne volilne komisije (DVK) Anton Gašper Frantar se sploh ni hotel opredeljevati, pač pa je direktor DVK Dušan Vučko glede na večletne izkušnje razkril, da imajo kandidati v manjših volilnih okrajih bistveno večje možnosti za izvolitev. Tega se po njegovem mnenju zavedajo tudi politične stranke, ki svoje najpomembnejše kandidate postavljajo v tako imenovane "izvoljive" okraje. S tem je seveda pritrdil stališču Ludvika Toplaka o neustavnosti sedanje zakonske ureditve.

 

Člani ustavnega sodišča so se v obravnavo vključevali predvsem z vprašanji vabljenim pobudnikom zahteve za oceno ustavnosti in predstavnikom izvršne in zakonodajne veje oblasti in ustavnim pravnikom, celo spletni portal MMC pa je prezrl ekspoze novega ustavnega sodnika Klemna Jakliča, ki je najprej argumentirano problematiziral trditve, da je uresničeno ustavno načelo o odločujočem vplivu volivcev na podelitev mandatov, potem pa je s številnimi mednarodnimi primerjavami pokazal, da je v starejših evropskih demokracijah, ki imajo primerljiv, to je sorazmerni volilni sistem, v celoti uresničeno načelo o odločilnem vplivu volivcev. Nikjer se v nasprotju z nami ne dogaja, da bi volilno območje ostalo brez izvoljenega kandidata, povsod so izvoljeni tisti kandidati, ki dobijo največje število glasov volivcev, povsod je možna izbira med več kandidati iste politične stranke in ponekod poznajo celo znotrajstrankarsko demokracijo, ko kandidatov ne določajo ožja vodstva strank, pač pa njihova volilna baza.

 

 

Brglez: volitve naj potekajo še po starem sistemu

 

Javna obravnava se je končala s pozivom predsednice ustavnega sodišča DVK, naj pripravi natančne številčne izračune za državnozborske volitve v letih 2011 in 2014, da bo ustavno sodišče o zahtevi državnega sveta lahko odločalo na podlagi verodostojnih podatkov. Odločitev naj bi sprejeli na zaprti seji. Kakršnakoli že bo, pa je glede na javno obravnavo precej jasno, da bo do nekaterih nujnih sprememb volilne zakonodaje moralo priti. Tega se je očitno zavedal tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki je v zaključnem nastopu pozval ustavno sodišče, naj v primeru razveljavitve problematiziranih členov volilne zakonodaje bližajoče se volitve potekajo še po starem, spremembe pa naj se uvedejo šele v drugem ali tretjem naslednjem mandatu.

 

Ustavno sodišče lahko razreši kvadraturo volilnega kroga tudi tako, da razglasi spremembo ustave leta 2000 z uvedbo sorazmernega volilnega sistema kot nasprotno referendumsko izraženi volji ljudi (ob sklicevanju na 3. člen ustave, po katerem ima v Sloveniji oblast ljudstvo), kar pa je malo verjetno. Pričakovati je, da bo napotilo zakonodajalca na uresničitev določila o odločujočem vplivu volivcev na izbiro kandidatov. To pa seveda pomeni uvedbo absolutnega preferenčnega glasu (kot to poznamo pri volitvah evropskih poslancev) in ukinitev volilnih okrajev, ki so nujni samo pri večinskem volilnem sistemu. V tem primeru bodo volivci res lahko izbirali tudi med kandidati posamezne stranke, še vedno pa ne bodo imeli nobenih možnosti nestrankarski kandidati. Poleg tega se bodo oblikovale liste na ravni volilne enote, kar pomeni, da se bo volivec, ki se je zdaj npr. odločal med petnajstimi kandidati petnajstih (15) strank, znašel pred listo sto petinšestdesetih (165) kandidatov.

 

Šele spoznanje, da tudi to ne more biti zelo demokratično in prilagojeno značilnostim slovenskega volilnega telesa, bo morda kdaj v prihodnje vendarle napeljalo zakonodajalca k temu, da se v skladu z referendumom iz leta 1996 tako kot pri volitvah predsednika države in županov lokalnih skupnosti uvede dvokrožni večinski sistem.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
Scenarija odpiranja gospodarstva še ni, zagon bo potekal postopoma
0
05.04.2020 20:57
Čeprav se bo gospodarstvo v prihodnjih tednih verjetno začelo zaganjati, bodo ukrepi veljali še nekaj časa, saj virus ne bo ... Več.
Piše: Tine Kračun
Vidne posledice nevidnega orožja
15
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,734
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,594
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,005
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,599
05/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,261
06/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,793
07/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,363
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,782
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 985
10/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,660