Komentar

Zakaj so ideje o prepovedi Janševe SDS utopične in celo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča

Letošnja predvolilna kampanja bo brutalna, najbolj brutalna doslej, pravijo ljudje iz ozadja. Gre namreč za ekonomski nadzor nad tretjo in zadnjo etapo privatizacije, kjer se skriva deset milijard evrov. Afera s kreditom iz Republike Srbske bi gladko torpedirala Marjana Šarca, medtem ko Janezu Janši ni bistveno škodovala. Njeno zgodnje lansiranje dokazuje le to, da imajo glavni protagonisti pripravljen cel arzenal orožja, s katerim bodo šli nad državnega sovražnika številka ena. Med njimi je tudi siloviti medijski spin, pravzaprav kar ideja o prepovedi delovanja SDS kot politične stranke.

18.01.2018 00:30
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   SDS   Janez Janša   Violeta Tomič   prepoved delovanja stranke   Zakon o političnih strankah   ustavno sodišče   nemška doktrina   EKČP   ESČP

Foto: Mediaspeed

Slovenska zakonodaja je glede delovanja političnih strank relativno liberalna in dopušča prepoved delovanja neke politične stranke zgolj in samo v primeru, ko šest od devetih ustavnih sodnikov presodi, da so njeni akti oziroma delovanje v tako hudem nasprotju z ustavo, da je dejansko potrebna tudi izločitev stranke iz političnega življenja.

Idejo, ki niti ni tako zelo nova, je pred dnevi bolj mimogrede navrgla poslanka Levice v državnem zboru Violeta Tomič, vendar je ni konkretizirala. Da določen del političnega in družbenega establishmenta razmišlja o takšnem ultimativnem ukrepu, ni presenetljivo. Averzija do določenega politika in njegove stranke je očitna, vendar pa za prepoved delovanja politične stranke SDS to nima nobene teže. Prepoved delovanja stranke je namreč tako drastičen ukrep, da se ga večina evropskih držav izjemno redko poslužuje. Še največ izkušenj s tem ima v zadnjih dveh desetletjih Turčija, kjer se je sekularna oblast s prepovedjo doslej že večkrat lotila verskih strank, da bi jim tako preprečila vzpon na oblast. Primeri - denimo Refah Partisi proti Turčiji (vir) - so potem končali na Evropskem sodišču za človekove pravice, saj so se pritožniki sklicevali na 11. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah (vir). Tudi Gábor Vona, voditelj madžarske ekstremno desničarske politične skupine Magyar Gárda Egyesület, ki so ustanovili člani prav tako radikalne desničarske, četudi parlamentarne stranke Jobbik, je doživel sodno prepoved delovanja svojega gibanja in se pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Vona proti Madžarski (vir) se je končala podobno kot turški Refah: sodišče je dalo prav Madžarski, ki je ocenila, da prepoved politične organizacije, katere člani se oblačijo v uniforme z insignijami iz časov Hortyjeve fašistične države, ni pretirana. Za utemeljenost pa so poskrbeli kar Vona in njegovi tovariši, saj so nadlegovali in preganjali pripadnike madžarske romske skupnosti, češ da so kriminalci.

 

Če bodo previdnim idejam o prepovedi Slovenske demokratske stranke (SDS) kmalu sledili "resnejši razmisleki" njenih političnih nasprotnikov - in v predvolilnem obdobju to sploh ni izključeno - ali "uglednih akademikov in razumnikov", potem bomo v trenutku znašli v vrtincu čustvenih izpadov ene in druge strani, kar bo zasenčilo vsebinsko razpravo o potencialni prepovedi delovanja SDS (ki je, kot bom razložil v nadaljevanju, v tem trenutku brez kakšnih tehtnih argumentov). Obenem pa ne bi bilo prvič v zgodovini samostojne Slovenije, da bi se javno razpravljalo o prepovedi kakšne stranke. Kajti na začetku devetdesetih je skupina levo-liberalnih razumnikov z javno peticijo že zahtevala prepoved ene stranke, namreč Jelinčičeve Slovenske nacionalne stranke, češ da spodbuja k nasilju in širi sovraštvo do tujcev. Ker so bili med podpisniki tudi deklarirani liberalci, so se kmalu znašli v zadregi, češ kako je lahko nekdo, ki se razglaša za liberalca, tako netoleranten do političnih strank oziroma svobodnega političnega združevanja, da zahteva prepoved stranke. Poskus prepovedi SNS je torej klavrno propadel, v kasnejših letih pa v Sloveniji ni bilo nobene politične stranke, ki bi bodisi zaradi svojega statuta, programa, radikalnih izjav ali dejanj vodstva sprožala ideje o tako restriktivnem ukrepu, kot je sodna prepoved delovanja. Čeprav je vsaj v teoriji to seveda mogoče: Zakon o političnih strankah namreč v 17. členu omogoča, da se stranka izbriše iz registra strank, kar je v bistvu tudi oblika prepovedi delovanja stranke.

 

O prepovedi delovanja politične stranke - kar sicer logično pomeni tudi njen izbris iz registra strank - namreč lahko odloči le sodna veja oblasti, nikakor pa ne izvršilna, denimo ministrstvo za notranje zadeve, kot je bilo to mogoče še na začetku devetdesetih. Pod sodno vejo oblasti je mišljeno ustavno sodišče z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov. Z drugimi besedami, slovenska zakonodaja je glede delovanja političnih strank relativno liberalna in dopušča prepoved njenega delovanja zgolj in samo v primeru, ko šest od devetih ustavnih sodnikov presodi, da so njeni akti oziroma delovanje v tako hudem nasprotju z ustavo, da je dejansko potrebna tudi izločitev stranke iz političnega življenja.

 

O tem je soglasno odločilo naše ustavno sodišče leta 1998 v odločbi Up-301/96 (vir). Takratna sestava (Lovro Šturm, Miroslava Geč Korošec, Peter Jambrek, Tone Jerovšek, Matevž Krivic, Janez Snoj, Franc Testen, Lojze Ude in Boštjan M. Zupančič) je bila namreč zelo liberalna, precej bolj kot vse naslednje. Kako bi o tem odločilo ustavno sodišče v aktualni sestavi, je težko napovedovati, vendar je težko verjeti, da bi kar šest od devetih sodnikov povsem spremenilo uveljavljeno doktrino glede svobodega političnega združevanja in v primeru, ko bi odločali o prepovedi delovanja SDS, glasovalo za takšno prepoved.

 

Ustavna odločba iz leta 1998 pa je zanimiva tudi zaradi izčrpnega pritrdilnega ločenega mnenja Lovra Šturma (vir), ki je opozoril na pravno prakso zveznega nemškega ustavnega sodišča. Ta je že leta 1952 prepovedalo neonacistično stranko (Sozialistische Reichspartei, SRP), štiri leta pa še njeno diametralno dvojčico Nemško komunistično stranko (Kommunistische Partei Deutschlands, KPD), torej dve ekstremni politični stranki. Šturm je v svojem pritrdilnem ločenem mnenju ob tem izpostavil dejstvo, da sta prav ti dve prepovedi dali nemškemu ustavnemu sodišču "priliko za opredelitev pojma svobodne demokratične družbe in pojma demokracije nasploh".

 

In kateri so bili ključni razlogi za prepoved delovanja nacistične oziroma komunistične stranke? Bistvena je doktrina, ki ščiti politične stranke zaradi njihovega posebnega pomena za obstoj demokracije, kar pomeni, da njihova izključitev iz političnega življenja ni mogoča, ko se z legalnimi sredstvi borijo proti posameznim predpisom ali celo proti ustavnim institucijam (!). To, da Janševi privrženci in stranka SDS protestirajo pred sodišči, žalijo sodnike ali govorijo o "krivosodju", ni nelegalno in ostaja znotraj polja dopustnega delovanja, pa če se s tem strinjamo ali ne. Izključitev neke politične stranke iz javnega delovanja je po doktrini nemškega ustavnega sodišča (ki ji je v celoti sledilo tudi slovensko) torej dopustna šele tedaj, ko hoče takšna stranka, kot pravi profesor Šturm, "omajati temeljne vrednote svobodne demokratične ustavne države". Te pa so, kot vemo, prvenstveno namenjene varstvu človekovega dostojanstva, svobode in enakosti.

 

V odločbi nemškega ustavnega sodišča glede prepovedi delovanja komunistične stranke najdemo misli, ki so danes v vrednostno tako omajani družbi, kakršna je Slovenija, zelo aktualne. Denimo, da je diktatura proletariata, kot jo zagovarja komunistična stranka, nezdružljiva s svobodno demokratično družbeno ureditvijo. Diktatura proletariata je namreč že po definiciji sovražna svobodni demokratični ureditvi, kar izhaja iz vsebinske in strukturne analize marksizma in leninizma: "Te deklarativne opredelitve so izraz načrtovanega ščuvanja z namenom zrušenja in odstranitve ustavnega reda. Njihov namen je, da spodkopljejo zaupanje ljudstva na temeljne vrednote, pri tem je odločujoče, da ne gre za posamezne stranpoti, ampak za sistematično celoto."

 

Slovenske izkušnje s prepovedjo delovanja posameznih političnih strank so pravzaprav sorodne nemškim, četudi je bilo obdobje prepovedi njihovega delovanja pri nas neprimerno daljše. Med leti 1945 in 1989 so bile v socialistični Jugoslaviji de facto prepovedane vse (meščanske) politične stranke. Prvič pa je do takšnega radikalnega ukrepa prišlo leta 1920 v Kraljevini Jugoslaviji s t.i. Obznano, ko je bila prepovedana komunistična propaganda, s tem pa tudi delovanje Komunistične partije Jugoslavije. Razlogov za to odločitev je bilo več, prevladal pa je strah pred boljševistično revolucijo. Ne glede na strogost tedanjih ukrepov - med njimi je bila tudi prepoved zaposlovanja članov komunističnih strank v javnem sektorju - pa je pravna država še vedno ohranila nekaj moči, saj so prizadeti lahko poiskali sodno varstvo (česar za podobne primere po letu 1945 ne bi mogli trditi). Z današnje perspektive, pravi Lovro Šturm v sedem strani dolgi obrazložitvi svojega mnenja, je prepoved KPJ sicer težko objektivno ocenjevati, vendar pa pravna logika tedanjih oblasti, da prepoved delovanje stranke, ki je v svojem statutu opredeljevala nasilni prevzem oblasti ter komunistično revolucijo kot glavna cilja, še danes vzdrži kritično presojo. Nasilje seveda nikjer in nikoli ne more biti zakonito, zato bi načeloma lahko prišli do zaključka, da bi bila komunistična partija Jugoslavije - če bi se denimo pojavila danes v Sloveniji - s takšnim nasilnim statutom in programom v nasprotju z demokratično svobodno družbeno ureditvijo in najverjetneje prav tako prepovedana.

 

V čem bi potemtakem lahko argumentirali prve javne pozive k prepovedi delovanja SDS? Ali za tako drastičen ukrep, ki ga, kot rečeno, lahko sprejme le večina na ustavnem sodišču, obstaja zakonita podlaga? Je poseg res nujen? Ali je cilj upravičen (legitimen)? Presoja sodišča v Strasbourgu namreč temelji na kumulativnih pozitivnih odgovorih na vse tri naštete dileme. Bistveno pa je, da imamo pred očmi temeljne demokratične principe, in sicer da politična stranka pri svojem delovanju normativno in dejansko ostaja znotraj okvirov še dopustnega. Ostra retorika še ne pomeni, da nekdo poziva k nasilni spremembi družbenega reda oziroma državne ureditve (kar bi bil najverjetneje povsod dovolj utemeljen razlog za prepoved delovanja neke politične stranke). Morda je za tisti del slovenske politike, ki se identificira in povezuje kot anti-Janša prav tu največja (mentalna) ovira: radi bi se ga znebili za vsako ceno. Njegovi privrženci bodo na to brž dodali, da so ga na prejšnjih volitvah spravili v zapor, na tokratnih pa bi ga onemogočili tako, da bi mu prepovedali stranko ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
23
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
17
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
5
10.02.2021 07:11
Že v študentskih letih, ko sem se začel intenzivno ukvarjati ne le s slovensko poezijo, ampak tudi s kulturnimi in drugimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Bi se danes kresnila? Ali moram vprašati preciznejše?
21
09.02.2021 00:28
Eva je v raju bezsramno zapeljala Adama s slastnim sadežem. Fred je z gorjačo mahnil Vilmo ter jo odvlekel v zavetje temne jame. ... Več.
Piše: Ana Jud
Najtemnejše ure Franza Prescherna: Tista poglavja v pesnikovi biografiji, ki jih je cenzura zamolčala
15
08.02.2021 07:32
Kdaj nam bo končno zmanjkalo klišejev o Slovencih in kulturi? Bil bi že čas, da se jih osvobodimo, podobno kot zlagane morale, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
22
07.02.2021 11:00
Mio Skrbinac je očitno nadlegoval nekdo, ki se je počutil dovolj zavarovanega! Naj povem nekaj stavkov v obrambo Matjažu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
To je globinska izkušnja - pogledati v obraz človeštva
9
06.02.2021 23:59
Večkrat se mi je v predvirusnem obdobju zgodilo, da sem med predstavo usmeril svoj pogled v publiko, če sem le imel kokpit v ... Več.
Piše: D. Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.137
02/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.052
03/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.058
04/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.298
05/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 8.755
06/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.854
07/
Sodnica, ki ne mara "velikega diktatorja" Janše, kazensko toži Vinka Gorenaka, ker je objavil njene zasebne misli
Uredništvo
Ogledov: 1.881
08/
Ni res, da je "stara populacija" glavni razlog za to, da je Slovenija po smrtnosti zaradi Covid-19 v neslavnem svetovnem vrhu
Bine Kordež
Ogledov: 1.421
09/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 934
10/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 960