Komentar

“Vsi smo v blatu, le da nekateri izmed nas gledajo zvezde”

Srečnega konca namreč ni na vidiku - ne v odnosih med spoloma, ne v družbenih, delavskih, ekonomskih, socialnih in političnih odnosih. Nahajamo se namreč v mnogo bolj ljudožerskem blatu, ki s korporacijskimi posegi ne samo briše med javnim in zasebnim, privatnih in skrivnim - ampak še več: izsiljevanje jemlje za prvobitno pravilo današnje real-nacionalsocialistične družbene igre.

20.01.2018 12:03
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   korporacije   Kitajska   Združene države Amerike   Oscar Wilde   Hollywood

Smo na pragu korporativistične diktature globalnih ameriških, evropskih in azijskih korporacij, ki ne bo spraševala, kdo je kdo, kdo je v postelji s kom, kdo je kje rojen, ampak bo samo mehanično, digitalno in strojno uravnavala ekstistencialni momentum vsakdana skozi prizmo virtualne realnosti in umetne inteligence.

Tematika, ki se danes zapostavlja v javnem diskurzu in medijih, je tematika nasilja nad ženskami. Čeprav smo prav danes mnogo bolj kot kdajkoli poprej priča toliko različnim čustvenim izbruhom, ki jih lahko spremljamo po televizijskih zaslonih, medmrežnih portalih in radijskih postajah - pa umanjka v vseh teh površnih in površinskih polemikah uvid v kontekstualizacijo tega disurza, ki na plano bridko vleče ne samo vprašanje odnosa med spoloma, krizo spolne identitete in usmerjenosti, temveč tudi grabežljivost plitkega, homofobnega čenčanja o nečem, kar bi moralo po vseh merilih dobrega okusa ostati in za vedno biti pravica vsakega posameznika do privatnosti in skrite zasebnosti, do torej dostojnega življenjskega habitusa.

 

Da pa se vsa ta čreva visokoletečih feminističnih opazk o branjenju pravic žensk danes tako dobro javno tržijo in marketinško prodajajo na vsakem vogalu in kiosku, pa ni posledica nekega razsvetljenjskega momentuma, ampak mnogo bolj posledica in rezultat vulgarne, nasilne in fokusno usmerjene politične volilne propagande, ki smo ji seveda bili priča globalno gledano vsi po svetu in je potekala med volilno gonjo za predsedniškim stolčkom med Donaldom Trumpom in Hillary Clinton.

 

Vse kar je izkušenim, psihološko iztirjenim ameriškim marketinškim lutkam še ostalo, je ikoniziranje in seciranje vseh skritih kotičkov pravice do zasebnosti globalnega državljana, ki se mora ne glede na lastno veroizpoved in spolno usmerjenost danes opredeliti in javno izraziti o spolni usmerjenosti, spolnih navadah in manku. Tudi to moramo istočasno vzeti na znanje in skušati kontekstualizirati ta diskurzivni momentum, ker se nahajamo v času vzpona korporativističnega imperija, ki golta še poslednje ostaline državnega aparata in svobodne politične sfere v zdravstvu, politiki, ekonomiji, sociali in kulturi. Mnogo resneje bi se morali začeti ukvarjati z vprašanji privatne lastnine, podkupovanjem vodilnih politikov, razraščanjem in nekaznovanostjo korupcije in večanjem kapitala, usmerjenega v propagando genetike, farmacije, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in javnega sporočanja. Ker se javno sporočanje vse bolj prodaja in transformira ter trži v vizualno ter plitko poneumljanje državljanov v vseh državah današnjega globaliziranega sveta, se tako prav v vsakem kotičku tega sveta ljudje po svoje soočajo s problematiko padca javnega, državnega interesa ter korporativizacijo privatne sfere posameznika.

 

O tem je vsekakor potrebno začeti govoriti sedaj, danes, ko imamo še čas, da se kot državljani in člani družbe opredelimo, kakšno prihodnost hočemo za naše otroke ter za nas same in kako zajeziti meje korporativizacije, da se ne bomo tako brezglavo spustili v morebitni suženjski sistem razlaščanja, ki ga kapital vsem zbranim kar dobro že ponuja kot možnost in opcijo - kot eno izmed alternativ torej.

 

V vsej tej zgodbi med spoloma ne gre toliko za vprašanje, kdo s kom v postelji kaj počne, ampak gre za mnogo večje vprašanje prakticiranja teorij, ki bi moralo zahtevati pravico do individualnega dostojanstva, ki si ga zasluži vsako živeče bitje tega sveta, ne glede na spol, status, veroizpoved in politično usmerjenost. Vsakdo ima pravico svobodno izbrati, kakšno življenje hoče živeti, kakšna prepričanja hoče posedovati, istočasno pa ima tudi vso pravico do tega, da brani zasebnost lastnega doma pred vsiljivimi, "smart" tehnološko dizajniranimi gadgeti, ki morda - kdo bi vedel - vsebujejo tudi optične kamere in zvočnike za merjenje ikon, podob, temperature, kemijske zasnove in genetskih tveganj ter zgodovine. Če hočete ali nočete, smo na pragu korporativistične diktature globalnih ameriških, evropskih in azijskih korporacij, ki ne bo spraševala, kdo je kdo, kdo je v postelji s kom, kdo je kje rojen, ampak bo samo mehanično, digitalno in strojno uravnavala ekstistencialni momentum vsakdana skozi prizmo virtualne realnosti in umetne inteligence, pa če boste to kupili ali ne.

 

To so danes mejniki in upi, h katerim teži razvoj informacijsko komunikacijskih tehnologij in digitalnih naprav. To pa so tudi vprašanja, ki jih je treba zastavljati, postavljati in problemtizirati, ko se v praksi običajnega vsakdana številnih segmentov svetovne populacije - lepi in deli vse možne in nemogoče fotografje, posnetke in osebne podatke po spletu, ki je vedno bil in vedno bo pod nadzorom Amerike pa tudi Rusije, Kitajske in Indije. Zato je tudi potrebno odpirati vprašanja, problematike in dileme po izmenjevanju vsakih podatkov in informacij po medmrežju, ker kot pravi najbolj črni scenarij: Anything you say or do CAN and WILL be used against you in targeted advertisement.

 

Če bi torej danes morali pisati recenzije kulturne umetniške produkcije, bi se vsak izkušen popisovalec tega dogajanja znašel v veliki zadregi. Ne samo, da ne veljajo več koncepti Oscarja Wilda (ki je trdil: Vsi smo v blatu, le da nekateri izmed nas gledajo zvezde), zadeve so postale mnogo bolj nevarne, zapletene in skrajne. Veljajo namreč mnogo bolj krute resničnostne predpostavke družbene realnosti, ki pa so skrite in zavite v vse prej kot zgodbo s srečnim koncem.

 

Srečnega konca namreč ni na vidiku - ne v odnosih med spoloma, ne v družbenih, delavskih, ekonomskih, socialnih in političnih odnosih. Nahajamo se namreč v mnogo bolj ljudožerskem blatu, ki s korporacijskimi posegi ne samo briše med javnim in zasebnim, privatnih in skrivnim - ampak še več: izsiljevanje jemlje za prvobitno pravilo današnje real-nacionalsocialistične družbene igre.

 

Če so potemtakem narodna gledališča res še poslednji ostanki boja in iger med spoloma, ki z naučenimi teksti in zgodovinskim uvidom dramaturških zgodb in metafor vsaj skušajo izobraževati javnost, ki še hodi v gledališča - pa se potem vsak državljan znajde v zadregi ob spremljanju medijev, javne televizije in časopisev. Časopisi so resda še poslednji ostanki nekoč mirne ter prodorne intelektualne refleksije, vendar je tudi pri časopisih postal odvisen način, na katerega jih berete. Forme in oblike člankov - kot tudi vizualne podobe ter oglaševanje - se v na papir tiskanih medijih razlikujejo v primerjavi z digitalnimi formami časopisnih portalov na spletu. Če odprete tipični slovenski časopisni portal na spletu, vas neizbežno presenetijo kratki trailerji, ki obljubljajo najnovejšo produkcijo filmske industrije Hollywooda. Seveda tudi to ni nič takega - vsaka časopisna hiša si mora priskrbeti svoj vir financiranja. Je hollywoodsko flmsko produkcijo in industrijo. Tudi pri tem verjetno različne generacije, starostne skupine in poklicni profili državljanov dilemo razumejo različno.

 

Mlajše generacije verjetno dileme sploh ne opazijo, medtem ko jo starejše razumejo kot modernistično razvojno kaprico, ki potrjuje, da je napredek končno prišel tudi v to državo. Percepcija napredka pa je zagotovo nekaj, kar potrebuje obširnejše znanje, problematiziranje ter kritično razumevanje. Je tisto nekaj, česar v bivši Jugoslaviji desetletja nazaj nismo zmogli dojeti, ne da bi pravočasno uspeli rešiti federativno ureditev bratstva jugoslovanskih narodov.

 

Kako potem se kaj naučiti šele iz Evropske Unije in njene delitvene ekonomije?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Vidne posledice nevidnega orožja
15
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,687
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,583
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,000
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,595
05/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,257
06/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,790
07/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,358
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,755
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 984
10/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,656