Komentar

“Vsi smo v blatu, le da nekateri izmed nas gledajo zvezde”

Srečnega konca namreč ni na vidiku - ne v odnosih med spoloma, ne v družbenih, delavskih, ekonomskih, socialnih in političnih odnosih. Nahajamo se namreč v mnogo bolj ljudožerskem blatu, ki s korporacijskimi posegi ne samo briše med javnim in zasebnim, privatnih in skrivnim - ampak še več: izsiljevanje jemlje za prvobitno pravilo današnje real-nacionalsocialistične družbene igre.

20.01.2018 12:03
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   korporacije   Kitajska   Združene države Amerike   Oscar Wilde   Hollywood

Smo na pragu korporativistične diktature globalnih ameriških, evropskih in azijskih korporacij, ki ne bo spraševala, kdo je kdo, kdo je v postelji s kom, kdo je kje rojen, ampak bo samo mehanično, digitalno in strojno uravnavala ekstistencialni momentum vsakdana skozi prizmo virtualne realnosti in umetne inteligence.

Tematika, ki se danes zapostavlja v javnem diskurzu in medijih, je tematika nasilja nad ženskami. Čeprav smo prav danes mnogo bolj kot kdajkoli poprej priča toliko različnim čustvenim izbruhom, ki jih lahko spremljamo po televizijskih zaslonih, medmrežnih portalih in radijskih postajah - pa umanjka v vseh teh površnih in površinskih polemikah uvid v kontekstualizacijo tega disurza, ki na plano bridko vleče ne samo vprašanje odnosa med spoloma, krizo spolne identitete in usmerjenosti, temveč tudi grabežljivost plitkega, homofobnega čenčanja o nečem, kar bi moralo po vseh merilih dobrega okusa ostati in za vedno biti pravica vsakega posameznika do privatnosti in skrite zasebnosti, do torej dostojnega življenjskega habitusa.

 

Da pa se vsa ta čreva visokoletečih feminističnih opazk o branjenju pravic žensk danes tako dobro javno tržijo in marketinško prodajajo na vsakem vogalu in kiosku, pa ni posledica nekega razsvetljenjskega momentuma, ampak mnogo bolj posledica in rezultat vulgarne, nasilne in fokusno usmerjene politične volilne propagande, ki smo ji seveda bili priča globalno gledano vsi po svetu in je potekala med volilno gonjo za predsedniškim stolčkom med Donaldom Trumpom in Hillary Clinton.

 

Vse kar je izkušenim, psihološko iztirjenim ameriškim marketinškim lutkam še ostalo, je ikoniziranje in seciranje vseh skritih kotičkov pravice do zasebnosti globalnega državljana, ki se mora ne glede na lastno veroizpoved in spolno usmerjenost danes opredeliti in javno izraziti o spolni usmerjenosti, spolnih navadah in manku. Tudi to moramo istočasno vzeti na znanje in skušati kontekstualizirati ta diskurzivni momentum, ker se nahajamo v času vzpona korporativističnega imperija, ki golta še poslednje ostaline državnega aparata in svobodne politične sfere v zdravstvu, politiki, ekonomiji, sociali in kulturi. Mnogo resneje bi se morali začeti ukvarjati z vprašanji privatne lastnine, podkupovanjem vodilnih politikov, razraščanjem in nekaznovanostjo korupcije in večanjem kapitala, usmerjenega v propagando genetike, farmacije, informacijsko-komunikacijskih tehnologij in javnega sporočanja. Ker se javno sporočanje vse bolj prodaja in transformira ter trži v vizualno ter plitko poneumljanje državljanov v vseh državah današnjega globaliziranega sveta, se tako prav v vsakem kotičku tega sveta ljudje po svoje soočajo s problematiko padca javnega, državnega interesa ter korporativizacijo privatne sfere posameznika.

 

O tem je vsekakor potrebno začeti govoriti sedaj, danes, ko imamo še čas, da se kot državljani in člani družbe opredelimo, kakšno prihodnost hočemo za naše otroke ter za nas same in kako zajeziti meje korporativizacije, da se ne bomo tako brezglavo spustili v morebitni suženjski sistem razlaščanja, ki ga kapital vsem zbranim kar dobro že ponuja kot možnost in opcijo - kot eno izmed alternativ torej.

 

V vsej tej zgodbi med spoloma ne gre toliko za vprašanje, kdo s kom v postelji kaj počne, ampak gre za mnogo večje vprašanje prakticiranja teorij, ki bi moralo zahtevati pravico do individualnega dostojanstva, ki si ga zasluži vsako živeče bitje tega sveta, ne glede na spol, status, veroizpoved in politično usmerjenost. Vsakdo ima pravico svobodno izbrati, kakšno življenje hoče živeti, kakšna prepričanja hoče posedovati, istočasno pa ima tudi vso pravico do tega, da brani zasebnost lastnega doma pred vsiljivimi, "smart" tehnološko dizajniranimi gadgeti, ki morda - kdo bi vedel - vsebujejo tudi optične kamere in zvočnike za merjenje ikon, podob, temperature, kemijske zasnove in genetskih tveganj ter zgodovine. Če hočete ali nočete, smo na pragu korporativistične diktature globalnih ameriških, evropskih in azijskih korporacij, ki ne bo spraševala, kdo je kdo, kdo je v postelji s kom, kdo je kje rojen, ampak bo samo mehanično, digitalno in strojno uravnavala ekstistencialni momentum vsakdana skozi prizmo virtualne realnosti in umetne inteligence, pa če boste to kupili ali ne.

 

To so danes mejniki in upi, h katerim teži razvoj informacijsko komunikacijskih tehnologij in digitalnih naprav. To pa so tudi vprašanja, ki jih je treba zastavljati, postavljati in problemtizirati, ko se v praksi običajnega vsakdana številnih segmentov svetovne populacije - lepi in deli vse možne in nemogoče fotografje, posnetke in osebne podatke po spletu, ki je vedno bil in vedno bo pod nadzorom Amerike pa tudi Rusije, Kitajske in Indije. Zato je tudi potrebno odpirati vprašanja, problematike in dileme po izmenjevanju vsakih podatkov in informacij po medmrežju, ker kot pravi najbolj črni scenarij: Anything you say or do CAN and WILL be used against you in targeted advertisement.

 

Če bi torej danes morali pisati recenzije kulturne umetniške produkcije, bi se vsak izkušen popisovalec tega dogajanja znašel v veliki zadregi. Ne samo, da ne veljajo več koncepti Oscarja Wilda (ki je trdil: Vsi smo v blatu, le da nekateri izmed nas gledajo zvezde), zadeve so postale mnogo bolj nevarne, zapletene in skrajne. Veljajo namreč mnogo bolj krute resničnostne predpostavke družbene realnosti, ki pa so skrite in zavite v vse prej kot zgodbo s srečnim koncem.

 

Srečnega konca namreč ni na vidiku - ne v odnosih med spoloma, ne v družbenih, delavskih, ekonomskih, socialnih in političnih odnosih. Nahajamo se namreč v mnogo bolj ljudožerskem blatu, ki s korporacijskimi posegi ne samo briše med javnim in zasebnim, privatnih in skrivnim - ampak še več: izsiljevanje jemlje za prvobitno pravilo današnje real-nacionalsocialistične družbene igre.

 

Če so potemtakem narodna gledališča res še poslednji ostanki boja in iger med spoloma, ki z naučenimi teksti in zgodovinskim uvidom dramaturških zgodb in metafor vsaj skušajo izobraževati javnost, ki še hodi v gledališča - pa se potem vsak državljan znajde v zadregi ob spremljanju medijev, javne televizije in časopisev. Časopisi so resda še poslednji ostanki nekoč mirne ter prodorne intelektualne refleksije, vendar je tudi pri časopisih postal odvisen način, na katerega jih berete. Forme in oblike člankov - kot tudi vizualne podobe ter oglaševanje - se v na papir tiskanih medijih razlikujejo v primerjavi z digitalnimi formami časopisnih portalov na spletu. Če odprete tipični slovenski časopisni portal na spletu, vas neizbežno presenetijo kratki trailerji, ki obljubljajo najnovejšo produkcijo filmske industrije Hollywooda. Seveda tudi to ni nič takega - vsaka časopisna hiša si mora priskrbeti svoj vir financiranja. Je hollywoodsko flmsko produkcijo in industrijo. Tudi pri tem verjetno različne generacije, starostne skupine in poklicni profili državljanov dilemo razumejo različno.

 

Mlajše generacije verjetno dileme sploh ne opazijo, medtem ko jo starejše razumejo kot modernistično razvojno kaprico, ki potrjuje, da je napredek končno prišel tudi v to državo. Percepcija napredka pa je zagotovo nekaj, kar potrebuje obširnejše znanje, problematiziranje ter kritično razumevanje. Je tisto nekaj, česar v bivši Jugoslaviji desetletja nazaj nismo zmogli dojeti, ne da bi pravočasno uspeli rešiti federativno ureditev bratstva jugoslovanskih narodov.

 

Kako potem se kaj naučiti šele iz Evropske Unije in njene delitvene ekonomije?

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Slovenski BDP 2020: Pridelali smo kar 5,5-odstotni upad, vendar naj bi šlo že letos precej na bolje
5
01.03.2021 05:17
V teh turbulentnih časih je postalo spremljanje makroekonomskih gibanj dokaj obrobna zadeva. Številke o milijardah deficita, ... Več.
Piše: Bine Kordež
Spominjanje in pozabljanje: Ljubljanski Plečnikov stadion kot zamrznjeno družbeno stanje
8
28.02.2021 06:42
Te dni smo v prehodu iz enega svetovnega sistema v totalno drugačnega. Živimo v družbi visokega tveganja. Nevzdržni smo predvsem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
11
25.02.2021 23:53
Slabo vodenje skupne nabave cepiva v Evropski uniji je samo še en primer propadajoče organizacije. Vsi se globoko zavedamo, ... Več.
Piše: Keith Miles
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
19
24.02.2021 22:50
Prepoznate koga na tej fotografiji? Enega zagotovo, kajne? Adolf Hitler je simbol vsega zla, ki so ga Nemci storili Evropi in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
14
23.02.2021 23:35
Petr Davidčenko groteskno žretje živih netopirjev utemeljuje z iskanjem ekskluzivnega cepiva proti koronavirusu in pridobitvijo ... Več.
Piše: Ana Jud
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
18
23.02.2021 06:07
Dear Ms Bayer, as a regular reader of Politico I would like to express some personal thoughts regarding your article Inside ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
22
21.02.2021 23:59
Napad na slovenskega premierja, ki se je ostro odzval na pisanje spletnega portala Politico o domnevnem omejevanju medijske ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
15
21.02.2021 11:00
Nič se ne bo pomembno izboljšalo, dokler se ne bo drastično spreminjala mentaliteta celotne družbe, preko česar se lahko ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Zmaga nad soncem: Vse v umetnosti teži k popolnejšemu stanju
0
21.02.2021 05:38
Gledališče mi pomeni vse. Gledam, da bi razumel! So dnevi, ko mi kultura ne pomeni čisto nič drugega kot propagandni oddelek ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
33
19.02.2021 10:15
Tudi če ima Janez Janša prav, ko napada domnevno pristranske novinarje in aktivistične medije doma in v tujini, je to takšne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Sedma obletnica nezakonite ruske okupacije Krima
6
18.02.2021 21:42
Letos mineva sedma obletnica ruske nezakonite okupacije Krima. Februarja 2014 je ruska okupacijska vlada prvič v povojni ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Amerika po Trumpu: Prva nesoglasja med Josephom Bidenom in Evropsko unijo
8
15.02.2021 22:06
Po prvem mesecu nove administracije v Beli hiši in velikih pričakovanjih glede obnove tradicionalnih zavezniških odnosov med ... Več.
Piše: Božo Cerar
Naši in vaši: Trdni duh gospe Hannelore in mehko srce študentke Sophie
20
14.02.2021 23:00
Nemci so krivdo za nacistična grozodejstva kolektivno prevzeli nase. Nemška politika se še dandanes opravičuje za zločine ... Več.
Piše: Ana Jud
Kakšno korist imajo običajni otroci od poznavanja Shakespearejevih del, privzgojenega okusa za Bacha ali zanimanja za srednjeveško latinščino?
6
14.02.2021 11:00
Pravi učitelji ne posredujejo znanja, ker bi to koristilo učencem, pač pa obravnavajo svoje učence kot koristne znanju. Seveda ... Več.
Piše: Roger Scruton
Homagge nekemu dramatiku: Vse ljubezni in države Vladimirja Stojsavljevića
5
14.02.2021 06:41
Vladimir Stojsavljević letos praznuje sedemdesetletnico. Današnji komentar je posvečen njegovim gledališkim naporom. Tri ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Quo vadis, Evropa: Eden izmed razlogov za (nezakonite) migracije je lahko tudi majhna rodnost v Evropski uniji
14
11.02.2021 06:30
Pred kratkim sem na portalu+ prebral prispevek Janeza Vuka Quo vadis Evropa: Ali je stara dama v podobnem procesu zatona, kot ... Več.
Piše: Uroš Gabrijelčič
Vlada in epidemija: Ko se stroka ukloni politiki, so rezultati običajno porazni
15
10.02.2021 11:01
Politika mora razumeti vlogo stroke in tudi v primerih, ko bi bili strokovni predlogi neživljenjski, odigrati svojo vlogo. Če pa ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
5
10.02.2021 07:11
Že v študentskih letih, ko sem se začel intenzivno ukvarjati ne le s slovensko poezijo, ampak tudi s kulturnimi in drugimi ... Več.
Piše: Denis Poniž
Bi se danes kresnila? Ali moram vprašati preciznejše?
21
09.02.2021 00:28
Eva je v raju bezsramno zapeljala Adama s slastnim sadežem. Fred je z gorjačo mahnil Vilmo ter jo odvlekel v zavetje temne jame. ... Več.
Piše: Ana Jud
Najtemnejše ure Franza Prescherna: Tista poglavja v pesnikovi biografiji, ki jih je cenzura zamolčala
15
08.02.2021 07:32
Kdaj nam bo končno zmanjkalo klišejev o Slovencih in kulturi? Bil bi že čas, da se jih osvobodimo, podobno kot zlagane morale, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
A Letter to Lili Bayer: "The orbanisation of the media occurred long ago in Slovenia and it was carried out by the left."
Andrej Capobianco
Ogledov: 3.357
02/
Če je Angela Merkel v resnici Hitlerjeva hči, potem je v Sloveniji res konec medijske svobode!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.611
03/
Janša in Politico: Zakaj je Slovenija postala trn v peti interesov vulgarne bruseljske kleptokracije
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 2.455
04/
Uredniški komentar: Če premier Janša ne bo prenehal s tvitanjem, mu grozi usoda Donalda Trumpa!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.155
05/
O spolnem nasilju: Tiho bodi in umikaj se, pa bo vse v redu!
Simona Rebolj
Ogledov: 1.958
06/
Kogar hoče bog uničiti, mu prej vzame pamet: Zakaj Evropska unija kar naprej slabi
Keith Miles
Ogledov: 1.190
07/
Janševo pismo predsednici Evropske komisije je tudi mini priročnik o slovenski tranziciji, s katero se Evropska unija zagotovo ne misli ukvarjati
Uredništvo
Ogledov: 1.094
08/
Britansko-ameriške vezi s tretjim rajhom: Hitler je "narodni heroj, ki je rešil državo pred obupom in propadom"
Shane Quinn
Ogledov: 1.121
09/
Na oltarju sodobne umetnosti: Včeraj mačke, danes netopirji, jutri ljudje
Ana Jud
Ogledov: 1.085
10/
"Fukfehtarji" mirno nadlegujejo, njihove žrtve pa se morajo vnaprej opravičevat, ker so spregovorile
Simona Rebolj
Ogledov: 8.873