Komentar

O priznanju palestinske države

Slovenska razprava o priznanju Palestine je namenjena slovenski notranji politiki in nima nobene zveze z zunanjo politiko. Ki pa je Slovenija v tem trenutku niti ne premore.

22.01.2018 20:28
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Palestina   Izrael   priznanje   OZN   Švedska   Abbas   Carter   Mahmud Abbas

Foto: Bobo

Palestina - tudi če jo po Švedski prizna še Slovenija - ne more delovati kot država brez dogovora z Izraelom.

V teh dneh je bilo mogoče prebrati, da bo Slovenija Palestino - če ne bo šlo drugače - priznala "sama", da se bodo zategadelj odnosi z Izraelom poslabšali, "a ne dolgoročno", in da je "zgodba palestinskega ljudstva ... zgodba o zatiranju, nasilju in razčlovečenju, ki so jo tako ali drugače podpirale in omogočale predvsem velesile severnoatlantskega zavezništva z ZDA na čelu". To niso razveseljiva sporočila, še posebej, če pomislimo, da Slovenija spada v severnoatlantsko zavezništvo; da je Izrael leta 1991 odločilno podpiral slovensko osamosvojitev; in da so (sporočila) neresnična. Po nesrečnih vojnah, ki so jih proti Izraelu sprožili Arabci, so bile Združene države tista velesila, ki je leta 1978 dosegla mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom. Ameriški predsednik Carter in njegov svetovalec Brzezinski sta izhajala iz predpostavk, da je prisvajanje ozemelj s silo prepovedano, da si prizadeti narodi zaslužijo varnost, da se mora Izrael umakniti iz okupiranih ozemelj; da je treba nehati s sovražnostmi; naj velja svoboda plovbe v bližnjih vodah in da je treba najti pravično rešitev za problem beguncev. Carter je zastopal legitimne pravice palestinskega ljudstva in vzpostavitev normalnih diplomatskih odnosov (med Arabci in Izraelci), čeprav so Arabci od samega začetka načrtovali izgon Izraelcev na ta način, da bi jih potisnili v morje. ZDA so dosegle vrnitev Sinaja pod egiptovsko suverenost vključno z umikom izraelskih letaliških pristajališč in odstranitev naselij. Pogajanja (med Američani, Beginom in Sadatom) so bila ves čas na robu propada, na koncu so jih rešile jezikovne koncesije: Zahodni breg so imenovali Judeja in Samarija, Palestince so imenovali izraelski Arabci…

 

Po letu 1978 so se zgodile mnoge nevšečnosti. Odnosi med Izraelom in Arabci/Palestinci so bili pogojeni s hladno vojno, Izraelci so se zanašali na Američane, palestinski voditelji so hodili v Moskvo in delali za KGB. Palestinske organizacije, npr. Fatah, so veljale za teroristične. Sčasoma so se civilizirale tako, da nekdanji teroristi danes veljajo kot zmerni politiki; poleg teh so nastajale nove bojevite in radikalne organizacije, npr. Hamas, ki so si predvsem med palestinskim ljudstvom dobile simpatije, vendar so vztrajale pri tem, da je treba uničiti Izrael. Norvežani in Američani (pa še kdo) so si prizadevali pomiriti bližnjevzhodne sovražnike. Pisec teh vrstic se je novembra 2007 udeležil velike konference v ameriškem Annapolisu, kjer sta pri omizju poleg Američanov, Arabcev, Evropejcev in Izraelcev sedela palestinski predsednik Abbas in izraelski predsednik vlade Olmert. Ta je Palestincem ponudil relativno velikodušen načrt, zaradi katerega so ga doma obsojali in navsezadnje (leta 2008) odstavili. V Annapolisu so se vsi strinjali, da rešitev predstavljata dve državi.

 

Zgodovina se seveda ni nehala. 23. septembra 2011 je predsednik Mahmud Abbas, ki mu je sicer zakoniti predsedniški mandat prenehal leta 2009, v imenu Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) pri OZN vložil prošnjo za članstvo Palestine, 29. novembra 2012 pa je Generalna skupščina Palestini dodelila status "države nečlanice opazovalke". Konec leta 2012 se je protokol OZN odločil, da bodo v vseh uradnih listinah OZN uporabljali oznako "Palestinska država". Palestinci so veliko dosegli: ne toliko kot Slovenci, vendar več kot Kurdi ali Katalonci. Od slednjih so različni v tem pogledu, da bi se težko vzdrževali z lastnimi močmi in da nimajo niti približno določenih državnih meja. Poleg vsega drugega so med seboj (Fatah in Hamas) sprti, predvsem pa so sprti z arabskimi državami, ki so radodarne z revolucionarno retoriko, ne pa tudi s finančno podporo.

 

Palestinske razmere so dejansko dramatične: skoraj dva milijona ljudi živita v Gazi, ki je približno tako velika kot koprska občina. Ostali (spet okrog dva milijona) živijo na Zahodnem bregu, ki je daleč stran od Gaze in ki je poln ograj, zidov, mejnih kontrol itn. Piscu teh vrstic, ki je bil večkrat v Izraelu in celo v Gazi, sta bolj ali manj jasni dve reči:

 

  1. Palestina - tudi če jo po Švedski prizna še Slovenija - ne more delovati kot država brez dogovora z Izraelom. Poleg tisočih drugih reči bi se Izrael in Palestina morala dogovoriti o povezavi med Gazo in Zahodnim bregom, predvsem pa o razdelitvi Jeruzalema, kar pa je zaradi obilice zgodovinskih spomenikov zelo težavno. Predstavljajmo si, da se Italija oz. rimska občina in Vatikan ne bi mogla dogovoriti o medsebojnih pristojnostih - da o sožitju ne govorimo!

  2. Izrael je moderna industrijska država z veliko vojaško močjo. Podpira ga in vanj investira  najmočnejša država na svetu; medtem ko je Palestina bolj podobna zgrešenim državam, ki so odvisne od daril drugih držav. Da bi kolikor toliko mirno ena ob drugi živeli dve državi, bi bilo potrebno - poleg izraelsko-palestinskega sporazuma - doseči mednarodni dogovor o milijardnih investicijah, tehnični pomoči, varnosti, zdravstvu, šolstvu itn.

 

Če sklenem. Slovenska razprava o priznanju Palestine je namenjena slovenski notranji politiki in nima nobene zveze z zunanjo politiko. Ki pa je Slovenija v tem trenutku niti ne premore.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
16
Vidne posledice nevidnega orožja
15
05.04.2020 11:00
Trenutna kriza je ob številnih okuženih v domovih za ostarele in ob splošnem eksistenčnem polomu upokojencev dobro pokazala, ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Nebo se nam je v tem tisočletju že drugič zrušilo na glavo
6
05.04.2020 01:05
Sovraštvo do drugih ras, do sosednjih nacij, do ozdravelega z virusom, do novinarjev in novinark, do žensk, da o sovraštvu do ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Pandemija in partikularizem: Velike sile kljub koronavirusu še naprej bolj kot skupne zasledujejo svoje lastne interese
2
04.04.2020 11:40
Prihodnji tedni bodo pokazali, ali bo človeštvo uspelo strniti vrste in ali so države v prizadevanjih za skupno dobro sposobne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Pisma iz samoizolacije: Razmišljanja o virusu, komunikacijah in digitalizaciji
4
03.04.2020 22:27
Tistim, ki odločate o naših usodah danes in v bodočnosti, namenjam tole pisanje. Tudi mojemu prvemu delodajalcu dr.Dimitriju ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
13
30.03.2020 23:59
Bližamo se novi prelomni točki v komuniciranju epidemije koronavirusa, in sicer razpravi o dolgotrajnosti izrednih razmer in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
9
30.03.2020 09:00
Prepričanje, da se epidemiji koronavirusa lahko izognemo, ker pač menimo, da je zadaj zarota, je nevarno. Kot je nevarno ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Koronavirus in nogomet: Edina logična odločitev je, da se zaključijo vsa prvenstva
3
29.03.2020 22:53
V nogometu delam več kot štirideset let in takšne situacije, kot je sedaj zaradi koronavirusa, še nismo imeli. Lahko jo ... Več.
Piše: Ivan Simič
Naj živijo gledališke predstave! Pandemija ni vojna, ampak gledališče.
17
28.03.2020 21:02
Gledališče je kot virus podoba uničenja, razdružitev. Ta sprošča sile, razpira možnosti in če so te možnosti in sile črne, nista ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
12
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Spletke na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje: Je bil izpad Ivana Eržena posledica sladkega maščevanja njegove predhodnice Nine Pirnat?
Uredništvo
Ogledov: 2,734
02/
"Lobiranje" za gradnjo avtosalona AC Pentlja vse bolj divje, javnim uslužbencem zdaj grozijo že kar po telefonu!
Uredništvo
Ogledov: 2,594
03/
Uredniški komentar: Vojna s koronavirusom bo še trajala, lahko tudi pol leta, zato je poleg zdravja zdaj bistveno ohranjanje delovnih mest
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,005
04/
Spomenica Katedrale svobode: "Slovenija med epidemijo, v izrednih razmerah in potem"
Uredništvo
Ogledov: 1,599
05/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 1,261
06/
Kaj botruje barvni slepoti v osnovnih definicijah: odgovornost ali krivda?
Igor Vlačič
Ogledov: 1,793
07/
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
Mark Stemberger
Ogledov: 1,363
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,782
09/
Kaj prinaša megazakon, "protikorona paket" v bilance gospodarskih družb?
Bine Kordež
Ogledov: 985
10/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,660