Komentar

Spretnost, naivnost in cinizem*

Nova epizoda v slovensko-hrvaški nadaljevanki o arbitraži se je zgodila 6. februarja 2018 v Strasbourgu, glavna junaka sta bila Jean-Claude Juncker in Andrej Plenković, gledalca in komentatorja na slovenski strani pa Miro Cerar in Karl Erjavec. Juncker je v zvezi s širitvijo EU predstavil "novo strategijo", ki vsebuje pomembno opozorilo.

08.02.2018 22:41
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Jean-Claude Juncker   Andrej Plenković   arbitraža   Evropska unija   Sodišče Evropskih skupnosti   Karl Erjavec   Miro Cerar

Foto: Nova TV

Da bi se slovensko-hrvaški odnosi v bodoče razvili v pozitivno smer, bi bilo najbrž potrebno mejno vprašanje začasno dati v oklepaj, pri čemer bi morali tem odnosom poiskati širši okvir.

To pomembno opozorilo se glasi:

 

"Med državami v regiji so še vedno dvostranski spori, ki jih bo treba rešiti. EU ne bo dovolila uvoza teh sporov in nestabilnosti, ki jo vsebujejo. Dokončne in obvezujoče rešitve s sosedi je treba najti in uresničiti pred pristopom držav ... Vse države se morajo v pristopnem procesu v EU vzdrževati zlorabljanja odprtih problemov. Komisija s svojo novo strategijo priporoča vzpostavitev posebnih dogovorov in nepreklicnih zavez, da nove države članice ne bi mogle preprečiti pristopa drugih zahodnobalkanskih kandidatk ... "

 

Po nastopu hrvaškega predsednika vlade je Juncker rekel, da morata Slovenija in Hrvaška rešiti svoj "dvostranski kot tudi evropski problem" in da le zadržano ("s prsti") sprejemata ponujeno roko Komisije. Kot piše v Delu, naj bi Juncker kmalu predlagal "predlog sporazuma, ki naj bi vključeval 99 odstotkov arbitražne odločbe". Plenković je govoril o kompromisu, s katerim naj bi bili zadovoljni obe državi.

 

Istega večera je POP TV predvajal izjavi slovenskega predsednika vlade Cerarja in zunanjega ministra Erjavca. Miro Cerar je (v družbi z voditelji Beneluksa, ki so bili na obisku v Ljubljani) nasprotoval Junckerjevi oznaki, da je spor o slovensko-hrvaški meji "dvostranski". Odločba haaškega sodišča je dokončna, je bil odločen Cerar. Podobno in ostreje je nastopil Karl Erjavec. Rekel je, da je Slovenija problem rešila, ko je Borut Pahor leta 2009 podpisal Arbitražni sporazum, zdaj pa naj bi to bil problem Evropske komisije. Pomoči ne potrebuje Slovenija, je rekel Erjavec, ampak Plenković, "da bo razumel, da EU spoštuje mednarodno pravo". Na vprašanje Uroša Slaka, ali je napako naredil Pahor, ki je Hrvaški dopustil pristop k EU, predno je bil rešen problem meje, je Erjavec odgovoril, da bi bili ravnali drugače, "ko bi vedeli, da so Hrvati tako nekredibilni". Vendar, je dodal Erjavec, prihodnjič, ko bo šlo za vstop v Schengen, bomo nepopustljivi. Slak je nadaljeval z namigovanjem na slovensko naivnost z domnevo, da bo Hrvaška za svojo politiko nagrajena tako, da bo lahko v prihodnosti blokirala vstop Srbije, Črne gore, Makedonije ... Erjavec ni popustil: "Arbitraža je model in Juncker bo spoznal, da je to rešitev". Dodal je še, da bo Slovenija tožila Hrvaško pred sodiščem Evropskih skupnosti, torej ne bo odločala komisija, ampak sodišče.

 

Prva in bistvena pripomba v zvezi z najnovejšo epizodo slovensko-hrvaške nadaljevanke je, da se Slovenija preveč zanaša na sodišča, pred katerimi se tudi ne zna vesti, da o zapravljivosti ne govorimo.

 

  1. Slovenija je najprej sestavila pomanjkljiv arbitražni sporazum z nerazumljivo formulirano zahtevo glede meje med svojim in mednarodnim morjem ("stik/junction");

  2. nato je v igri živcev popustila Hrvaški in ji (drugače kot Grčija pri Makedoniji) požrtvovalno pomagala vstopiti v EU;

  3. nato je imenovala in bogato plačala napačnega advokata (Sekolca),

  4. nato si je dovolila škandalozno telefonsko klepetanje (med Sekolcem in Drenikovo);

  5. nato ni sankcionirala "žvižganja" prisluškovalnih služb;

  6. nato se je Erjavec pred izrekom sodbe po televiziji hvalil, da bo zmagal;

  7. nato je dosegla slab rezultat (pravica plovbe preko hrvaškega morja), ki ga je iz političnih razlogov razglasila za odličen rezultat;

  8. nakar je začela pritiskati na Hrvaško, da mora spoštovati razsodbo, ki je ugodna za Hrvaško, slaba in draga pa za Slovenijo;

  9. nakar je živela v prepričanju, da bodo EU, Komisija in Juncker stopili na njeno stran;

  10. nakar se je odločila, da bo Hrvaško tožila pred evropskim sodiščem, kar bo povzročilo nove stroške.

 

Po dogajanju v Strasbourgu se postavlja več neprijetnih vprašanj.

 

Prvo vprašanje je, kaj s kompromisom misli Plenković? Da bo Hrvaška sprejela zase nadvse ugodno razsodbo, če Slovenija pristane na mejo po sredini Piranskega zaliva?

 

Drugo vprašanje je, kaj je z 99% mislil Juncker? Bi on popravljal (za 1%) razsodbo haaškega sodišča v škodo Slovenije?

 

Tretje vprašanje je, kako bodo svoje vztrajanje na najvišjih državnih položajih razložili Pahor, Cerar in Erjavec? Gre namreč za prikrit očitek Junckerja slovenskim "prijateljem", da po letu 2008 niso ravnali tako, kot namerava glede prihodnjih zahodnobalkanskih kandidatk ravnati Evropska komisija. Juncker z drugimi besedami reče: prav vam je, kaj pa niste zaustavili Hrvaške, ko je bil čas za to? Postransko vprašanje je potemtakem, ali mislijo Pahor, Cerar in Erjavec še naprej trditi, da so zmagovalci?

 

Najvažnejše pa je vprašanje, kako bo Slovenija uredila odnose s Hrvaško v prihodnosti? Da bi se razvili v pozitivno smer, bi bilo najbrž potrebno mejno vprašanje začasno dati v oklepaj, pri čemer bi morali tem odnosom poiskati širši okvir. Staro diplomatsko pravilo je: če ne moreš rešiti problema, ga razširi! Bolj važno od vsega je vprašanje sodelovanja pri evropskih zadevah. Kot kažejo nekateri znaki, recimo rimsko srečanje sredozemskih držav brez Slovenije in Hrvaške, bi se Slovenija in Hrvaška morali dogovoriti, kako se bosta uvrstili - ali kako se bosta razšli - pri prihodnjem razvrščanju v Evropski uniji: bosta sedli na nemški vlak ali na francosko ladjo??

 

* Mišljeni so spretnost hrvaške, naivnost slovenske in cinizem evropske politike.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
6
20.09.2018 21:50
Združena Evropa je projekt francosko-nemške sprave. To vemo. Manj je znanega o nekaterih podrobnosti v procesih, ki so ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
9
19.09.2018 23:00
Evropa, ti svojega propada ne bi prepoznala, tudi če bi ti ga vrgli v obraz , je avgusta na fesivalu Dnevi poezije in vina na ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Hrib svobode na gori umetnosti
1
16.09.2018 06:22
Sedim v naseljeni skulpturi in gledam kinetične filmske fotografije, usmerjene proti soncu. Varno se počutim samo na Hribu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
11
14.09.2018 21:50
Strašno razburjenje je zavladalo ob novici, da bo Damir Črnčec novi državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
12
13.09.2018 20:10
Jernej Kurinčič je bil dve desetletji frančiškan, konec avgusta pa je marsikoga presenetil z odločitvijo, da vsaj za eno leto ... Več.
Piše: Jernej Kurinčič
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
10
12.09.2018 22:30
Ko nam politiki govorijo o javnem zdravstvu, mislijo nadržavno zdravstvo. Ko stojijo pred kamerami in volivci, so jih polna usta ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenija ne more imeti uravnotežene zunanje politike. Slovenija je del NATO in EU. To so usmeritve za slovensko zunanjo politiko.
5
10.09.2018 19:08
Iztok Mirošič je kot državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve prispevek z delovnim naslovom Aktivirati Slovenijo v ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politika trde levice bi siromašila državo in privedla do zmanjšanja tujih investicij, revščine ter izseljevanja
12
09.09.2018 22:30
Se današnji socialisti in komunisti niso naučili iz zgodovinskih lekcij, da sta bila socializem in komunizem veliki gospodarski ... Več.
Piše: Keith Miles
Otium, negotium: Opazke o tujcih, dolgočasju in malomarnosti
5
09.09.2018 10:00
Veljavni zakoni in predpisi bi morali zadoščati za red in mir v zvezi z migracijami. Politično agitiranje za prebežnike, da ne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pojoči pesek ali kako se je vse začelo z vrtoglavo hitrostjo
0
08.09.2018 20:19
Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova zunanja politika: Bo Slovenija nekakšen socialistični otok sredi normalnih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija?
8
05.09.2018 23:20
V Sloveniji, predvsem na zunanjem ministrstvu bi se morali začeti ukvarjati z zunanjo politiko. Ugotoviti bi morali, na kakšen ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ko te na ulici vpričo triletnega sina verbalno napade bivši kolumnist Financ
24
04.09.2018 00:45
Vajen sem različnih oblik pritiska na svoje delo. Obiski sodišč so postali sestavni del mojega življenja in nad tem se ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Homagge Marku Peljhanu: Oddajnik, ki oddaja lepe oblike
0
02.09.2018 07:59
Ne znate si predstavljati, kako blagodejno je bilo v času ideoloških patologij srečati odgovornega mladeniča s projekcijo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luka in tovariši: Zakaj Levice in njenih provokacij enostavno ne moremo ignorirati?
19
01.09.2018 01:15
Ves ta medijsko-politični pomp okoli vodilnih tovarišev stranke Levica zaradi izjav o višji obdavčitvi umazanih kapitalistov je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako je Levica, sekta čistih, strankam zmerne levice spodnesla tla pod nogami
11
28.08.2018 22:00
V slovenski družbeni in politični situaciji lahko opazujemo trik čistosti tako na desni kot na levi.Za določene desne domoljube ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Berlin je mesto, kjer se uprizarja očem nevidno
2
26.08.2018 06:59
V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Cirilu Zlobcu v slovo, s hvaležnostjo (1925-2018)
2
25.08.2018 16:23
Ob njegovem odhodu me navdaja občutek nenadne, nezaceljive praznine. Odkar pomnim, je s svojo prijazno očetovsko avtoriteto ... Več.
Piše: Boris A. Novak
In memoriam Andrej Capuder (1942-2018)
7
23.08.2018 23:45
Andrej Capuder je bil eden redkih intelektualcev v naši politiki. Temu primerna je bila tudi njegova politična kariera. Bil je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakon o aktivnem državljanu: Kaj se smešite, saj se itak ne da nič narediti!?
13
21.08.2018 22:30
Pred dvajsetimi leti si niti v sanjah ne bi mogel misliti, da bodonomenklaturain njeni nasledniki tako prevladali v slovenskem ... Več.
Piše: Miha Burger
50 let od likvidacije praške pomladi, nekaj dni od likvidacije slovenske pomladi
11
21.08.2018 01:13
Slovenski kulturni boj, ki je dosegel svojevrsten pospešek po letošnjih junijskih volitvah, je znamenje zaostalosti in čudaštva. ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.358
02/
Blejski cirkus: Vladimir Putkin, arabska ministrica za srečo ter Cerarjeva in Šarčeva neotesanost
Uredništvo
Ogledov: 3.128
03/
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
Jernej Kurinčič
Ogledov: 3.363
04/
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
Uredništvo
Ogledov: 2.790
05/
Politik Zoran Janković se kot prvošolček fotografira s prvošolčki in tako etično sporno začenja predvolilno kampanjo
Uredništvo
Ogledov: 1.817
06/
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 1.888
07/
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
Andrej Drapal
Ogledov: 1.970
08/
Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo
Andrej Dočinski
Ogledov: 2.310
09/
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
Igor Bavčar
Ogledov: 1.141
10/
Rudi, Medved iz Golobičevega brloga
Uredništvo
Ogledov: 3.613