Komentar

Spretnost, naivnost in cinizem*

Nova epizoda v slovensko-hrvaški nadaljevanki o arbitraži se je zgodila 6. februarja 2018 v Strasbourgu, glavna junaka sta bila Jean-Claude Juncker in Andrej Plenković, gledalca in komentatorja na slovenski strani pa Miro Cerar in Karl Erjavec. Juncker je v zvezi s širitvijo EU predstavil "novo strategijo", ki vsebuje pomembno opozorilo.

08.02.2018 22:41
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   Jean-Claude Juncker   Andrej Plenković   arbitraža   Evropska unija   Sodišče Evropskih skupnosti   Karl Erjavec   Miro Cerar

Foto: Nova TV

Da bi se slovensko-hrvaški odnosi v bodoče razvili v pozitivno smer, bi bilo najbrž potrebno mejno vprašanje začasno dati v oklepaj, pri čemer bi morali tem odnosom poiskati širši okvir.

To pomembno opozorilo se glasi:

 

"Med državami v regiji so še vedno dvostranski spori, ki jih bo treba rešiti. EU ne bo dovolila uvoza teh sporov in nestabilnosti, ki jo vsebujejo. Dokončne in obvezujoče rešitve s sosedi je treba najti in uresničiti pred pristopom držav ... Vse države se morajo v pristopnem procesu v EU vzdrževati zlorabljanja odprtih problemov. Komisija s svojo novo strategijo priporoča vzpostavitev posebnih dogovorov in nepreklicnih zavez, da nove države članice ne bi mogle preprečiti pristopa drugih zahodnobalkanskih kandidatk ... "

 

Po nastopu hrvaškega predsednika vlade je Juncker rekel, da morata Slovenija in Hrvaška rešiti svoj "dvostranski kot tudi evropski problem" in da le zadržano ("s prsti") sprejemata ponujeno roko Komisije. Kot piše v Delu, naj bi Juncker kmalu predlagal "predlog sporazuma, ki naj bi vključeval 99 odstotkov arbitražne odločbe". Plenković je govoril o kompromisu, s katerim naj bi bili zadovoljni obe državi.

 

Istega večera je POP TV predvajal izjavi slovenskega predsednika vlade Cerarja in zunanjega ministra Erjavca. Miro Cerar je (v družbi z voditelji Beneluksa, ki so bili na obisku v Ljubljani) nasprotoval Junckerjevi oznaki, da je spor o slovensko-hrvaški meji "dvostranski". Odločba haaškega sodišča je dokončna, je bil odločen Cerar. Podobno in ostreje je nastopil Karl Erjavec. Rekel je, da je Slovenija problem rešila, ko je Borut Pahor leta 2009 podpisal Arbitražni sporazum, zdaj pa naj bi to bil problem Evropske komisije. Pomoči ne potrebuje Slovenija, je rekel Erjavec, ampak Plenković, "da bo razumel, da EU spoštuje mednarodno pravo". Na vprašanje Uroša Slaka, ali je napako naredil Pahor, ki je Hrvaški dopustil pristop k EU, predno je bil rešen problem meje, je Erjavec odgovoril, da bi bili ravnali drugače, "ko bi vedeli, da so Hrvati tako nekredibilni". Vendar, je dodal Erjavec, prihodnjič, ko bo šlo za vstop v Schengen, bomo nepopustljivi. Slak je nadaljeval z namigovanjem na slovensko naivnost z domnevo, da bo Hrvaška za svojo politiko nagrajena tako, da bo lahko v prihodnosti blokirala vstop Srbije, Črne gore, Makedonije ... Erjavec ni popustil: "Arbitraža je model in Juncker bo spoznal, da je to rešitev". Dodal je še, da bo Slovenija tožila Hrvaško pred sodiščem Evropskih skupnosti, torej ne bo odločala komisija, ampak sodišče.

 

Prva in bistvena pripomba v zvezi z najnovejšo epizodo slovensko-hrvaške nadaljevanke je, da se Slovenija preveč zanaša na sodišča, pred katerimi se tudi ne zna vesti, da o zapravljivosti ne govorimo.

 

  1. Slovenija je najprej sestavila pomanjkljiv arbitražni sporazum z nerazumljivo formulirano zahtevo glede meje med svojim in mednarodnim morjem ("stik/junction");

  2. nato je v igri živcev popustila Hrvaški in ji (drugače kot Grčija pri Makedoniji) požrtvovalno pomagala vstopiti v EU;

  3. nato je imenovala in bogato plačala napačnega advokata (Sekolca),

  4. nato si je dovolila škandalozno telefonsko klepetanje (med Sekolcem in Drenikovo);

  5. nato ni sankcionirala "žvižganja" prisluškovalnih služb;

  6. nato se je Erjavec pred izrekom sodbe po televiziji hvalil, da bo zmagal;

  7. nato je dosegla slab rezultat (pravica plovbe preko hrvaškega morja), ki ga je iz političnih razlogov razglasila za odličen rezultat;

  8. nakar je začela pritiskati na Hrvaško, da mora spoštovati razsodbo, ki je ugodna za Hrvaško, slaba in draga pa za Slovenijo;

  9. nakar je živela v prepričanju, da bodo EU, Komisija in Juncker stopili na njeno stran;

  10. nakar se je odločila, da bo Hrvaško tožila pred evropskim sodiščem, kar bo povzročilo nove stroške.

 

Po dogajanju v Strasbourgu se postavlja več neprijetnih vprašanj.

 

Prvo vprašanje je, kaj s kompromisom misli Plenković? Da bo Hrvaška sprejela zase nadvse ugodno razsodbo, če Slovenija pristane na mejo po sredini Piranskega zaliva?

 

Drugo vprašanje je, kaj je z 99% mislil Juncker? Bi on popravljal (za 1%) razsodbo haaškega sodišča v škodo Slovenije?

 

Tretje vprašanje je, kako bodo svoje vztrajanje na najvišjih državnih položajih razložili Pahor, Cerar in Erjavec? Gre namreč za prikrit očitek Junckerja slovenskim "prijateljem", da po letu 2008 niso ravnali tako, kot namerava glede prihodnjih zahodnobalkanskih kandidatk ravnati Evropska komisija. Juncker z drugimi besedami reče: prav vam je, kaj pa niste zaustavili Hrvaške, ko je bil čas za to? Postransko vprašanje je potemtakem, ali mislijo Pahor, Cerar in Erjavec še naprej trditi, da so zmagovalci?

 

Najvažnejše pa je vprašanje, kako bo Slovenija uredila odnose s Hrvaško v prihodnosti? Da bi se razvili v pozitivno smer, bi bilo najbrž potrebno mejno vprašanje začasno dati v oklepaj, pri čemer bi morali tem odnosom poiskati širši okvir. Staro diplomatsko pravilo je: če ne moreš rešiti problema, ga razširi! Bolj važno od vsega je vprašanje sodelovanja pri evropskih zadevah. Kot kažejo nekateri znaki, recimo rimsko srečanje sredozemskih držav brez Slovenije in Hrvaške, bi se Slovenija in Hrvaška morali dogovoriti, kako se bosta uvrstili - ali kako se bosta razšli - pri prihodnjem razvrščanju v Evropski uniji: bosta sedli na nemški vlak ali na francosko ladjo??

 

* Mišljeni so spretnost hrvaške, naivnost slovenske in cinizem evropske politike.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Prvo desetletje po Drnovšku
9
22.02.2018 22:39
23. februarja 2008 je umrl eden najopaznejših slovenskih političnih voditeljev v zadnjem stoletju. Janez Drnovšek je vstopil v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Polemika o Crnkovičevih "steklih psih": Ruplov post scriptum v zvezi z desnico
11
20.02.2018 09:46
Če smo resni, si moramo zastaviti vprašanje, ali so bili - glede na to, kar piše Crnkovič - desničarjiWinston Churchill,Charles ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kazenski bataljoni Evropske unije
5
15.02.2018 22:39
Kaznovalna miselnost v Evropski komisiji in Evropskem parlamentu me spominja na nekdanje kazenske bataljone, piše naš britanski ... Več.
Piše: Keith Miles
Korak k demokraciji (2): Išče se junak med politiki, ki se bo zavezal, da bo, če pride na oblast, omogočil nadzor nad to oblastjo
9
14.02.2018 23:45
Miha Burger nadaljuje z drugim delom svoje trilogije o nujnosti spremembe obstoječega sistema oblasti, ki je demokratičen samo ... Več.
Piše: Miha Burger
In memoriam Uroš Šušterič, 1924-2018
7
13.02.2018 23:33
Uroš Šušterič je bil legenda. Poslednji še živeči častnik kraljeve jugoslovanske vojske, vojvoda Ravnogorskega gibanja, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O argumentih proti zvišanju plač javnega sektorja
4
12.02.2018 01:12
Visoka pričakovanja in zahteve za dvig plač javnega sektorja so razumljivo sprožile tudi veliko nasprotovanja. Tako smo lahko ... Več.
Piše: Bine Kordež
Pes, zastava, dve čarovnici in degenerirana umetnost
43
09.02.2018 23:15
Tudi letos je 8. februar upravičil svoj nesrečni sloves praznika kulture, utemeljenega na dnevu pesnikove smrti. V skoraj že ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Dvig minimalne plače: 25 evrov več najslabše plačanim verjetno ne bo pokopalo slovenskega gospodarstva
3
04.02.2018 22:58
Predlog povečanja minimalne plače za 4,7 odstotka je seveda sprožil pričakovane reakcije. Pri tem mogoče še najbolj presenečajo ... Več.
Piše: Bine Kordež
Poskus z nevednostjo: Kratek esej o čivkanju
10
02.02.2018 22:26
Nevednost je mati neuspehov, pomot, pravosodnih zmot, predsodkov, propadlih držav, stečajev podjetij, strahov, špekulacij, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Nova desnica in kolektivne kulturne pravice pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji
16
02.02.2018 00:18
Kljub temu, da je odstop Ljudmile Novak včeraj zasenčil skupno tiskovno konferenco srbske in slovenske premierke, nečesa ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali bi se zdravili v bolnišnici, kjer so več kot polovico nabav izvedli nezakonito?
13
31.01.2018 23:00
Revizijsko poročilo Računskega sodišča glede nezakonitih postopkih nabave medicinskega materiala v ljubljanskem Kliničnem centru ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Šest let "turbofolk diplomacije": napake, zmote, hvalisanja in druge katastrofe Karla Erjavca
16
30.01.2018 18:23
Svečka na torti slovenske zunanje politike je Erjavčeva izjava, da se -če bo prišel vLjubljano- ne namerava srečati s ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pohujšanje v dolini šentlorjanski ali zgodba o tem, kako je Facebook zjebal Faka
12
28.01.2018 23:47
Da si je Jakov Fak premislil, potem ko se je nanj na Facebooku spravilo nekaj retardiranih nacionalistov, ni presenečenje. Ima ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako sem se iz mame, ki sina priganja k učenju, spremenila v mamo, ki ga od učbenikov odganja
11
25.01.2018 23:04
Naša sodelavka je na svojem blogu Kje vas čevelj žuli objavila gostujoči zapis mame devetošolca, ki se je na primeru svojega ... Več.
Piše: Marjana Škalič
O priznanju palestinske države
16
22.01.2018 20:28
Slovenska razprava o priznanju Palestine je namenjena slovenski notranji politiki in nima nobene zveze z zunanjo politiko. Ki pa ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
“Vsi smo v blatu, le da nekateri izmed nas gledajo zvezde”
14
20.01.2018 12:03
Srečnega konca namreč ni na vidiku - ne v odnosih med spoloma, ne v družbenih, delavskih,ekonomskih, socialnih in političnih ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
O fantu, ki ni šel v srednjo šolo, ampak se izobraževal doma in sprogramiral simulator vesoljskih poletov
12
18.01.2018 22:31
Če se bodo ob branju prispevka naše sodelavke Marjane Škalič morda komu orosile oči, je to dober znak. Ni še vse izgubljeno, ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Zakaj so ideje o prepovedi Janševe SDS utopične in celo v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča
23
18.01.2018 00:30
Letošnja predvolilna kampanja bo brutalna, najbolj brutalna doslej, pravijo ljudje iz ozadja. Gre namreč za ekonomski nadzor nad ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vse kaže, da lahko edinole ustavno sodišče razreši kvadraturo volilnega kroga
4
14.01.2018 23:59
Državnozborske volitve se nezadržno bližajo in ustavno sodišče zna v naslednjih mesecih usodno poseči v debato o ustreznosti ... Več.
Piše: Zoran Božič
Korak k demokraciji, 1. del: Ko 99 % ljudi nič ne briga, šteje edino tisti preostali odstotek
7
14.01.2018 07:00
Edina rešitev naše nedonošene parlamentarne demokracije, katere otroške bolezni so ravno ta čas najbolj očitne, je ta, da ... Več.
Piše: Miha Burger
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pop TV prodan brez soglasja varuha konkurence?! Dragan Šolak s pomočjo Mira Cerarja naredil medijski "biznis" stoletja!
Uredništvo
Ogledov: 2.589
02/
Polemika o Crnkovičevih "steklih psih": Ruplov post scriptum v zvezi z desnico
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.316
03/
In memoriam Uroš Šušterič, 1924-2018
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.149
04/
Insajdersko pismo: Slovenska vojska bi že čez dve ali tri leta lahko "prenehala obstajati"!
Igor Mekina
Ogledov: 1.872
05/
Kazenski bataljoni Evropske unije
Keith Miles
Ogledov: 1.844
06/
Korak k demokraciji (2): Išče se junak med politiki, ki se bo zavezal, da bo, če pride na oblast, omogočil nadzor nad to oblastjo
Miha Burger
Ogledov: 1.371
07/
Po patrijah še boxerji: Slovenija od koruptivnega proizvajalca kupuje drage osemkolesnike - in to brez javnega razpisa !
Igor Mekina
Ogledov: 2.173
08/
Šolstvo v krizi: Zakaj poučevanje in vzgoja ne moreta biti ločena
Marjana Škalič
Ogledov: 1.488
09/
Afera Prešernove nagrade: Predsednik pisateljskega društva Ivo Svetina piše ministru za kulturo Tonetu Peršaku
Uredništvo
Ogledov: 2.772
10/
Prvo desetletje po Drnovšku
Dejan Steinbuch
Ogledov: 620