Komentar

O argumentih proti zvišanju plač javnega sektorja

Visoka pričakovanja in zahteve za dvig plač javnega sektorja so razumljivo sprožile tudi veliko nasprotovanja. Tako smo lahko prebrali kar nekaj argumentov, s katerim je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) dokazovala, da so zahteve neupravičene in da je masa plač v javnem sektorju celo previsoka glede na sposobnosti našega gospodarstva. Srž takšnega razmišljanja se skriva pravzaprav v izjavi gospodarskega ministra, da "v vladi poteka ustvarjalni konflikt proizvodnega in potrošnega sektorja". Poglejmo to izjavo in nekaj argumentov GZS nekoliko podrobneje.

12.02.2018 01:12
Piše: Bine Kordež
Ključne besede:   javni sektor   plače   zaposleni   gospodarstvo   Zdravko Počivalšek   proizvodnja   zdravstvo

Foto: Bobo

Produktivnost v predelovalni dejavnosti se je v zadnjih desetih letih povečala kar za 22 %, v javnem sektorju pa celo padla za 3 %. Iz tega seveda sledi logičen sklep, da so zahteve o povišanju plač javnih uslužbencev neupravičene, če pa je njihova učinkovitost v tem času celo upadla. Toda z izračunom produktivnosti v javnem sektorju je nekaj težav.

Po mnenju ministra Zdravka Počivalška ter tudi večine gospodarstvenikov imamo torej gospodarske dejavnosti, ki proizvajajo, ustvarjajo, na drugi strani pa dejavnosti, ki ta ustvarjen dohodek trošijo, zapravljajo. Ker največji del javnega sektorja predstavljajo zaposleni v izobraževanju in zdravstvu, takšno razmišljanje pomeni, da lahko zaposleni v šolah, bolnicah ali tudi na policiji in občini zaslužijo (potrošijo) toliko, kolikor gospodarstvo ustvari. Takšno sklepanje seveda ima svojo logiko, ampak je temu res tako? Kakšna je pravzaprav razlika v ustvarjanju ali trošenju med zdravnikom, ki operira kolk za denimo tisoč evrov, in slikopleskarju, ki nam za ta denar prebeli stanovanje? Res slednji ustvarja, kar potem zdravnik potroši? Slikopleskar se seveda uvršča v sektor gospodarstva, ki ustvarja dodano vrednost, a tudi zdravnik je s svojim posegom na podoben način ustvaril dodano vrednost. Razlika je dejansko samo v tem, da smo slikopleskarja plačali iz neto prejemka, zdravnika pa iz zdravstvenega zavarovanja, ki pa nam ga je delodajalec že odtegnil od našega celotnega zaslužka (bruto plače).

 

Povprečen Slovenec od svojega bruto zaslužka danes namenja okoli 120 evrov mesečno za vse zdravstvene storitve, ki jih uveljavlja preko obveznega in dodatnega zdravstvenega zavarovanja. To so sredstva, s katerimi pravzaprav plačujemo storitve zdravnikov in medicinskih sester, podobno kot slikopleskarja iz neto plače. S plačilom DDV ob nakupu blaga pa na primer učitelje in policiste. S tega vidika gre ne torej za dilemo, koliko si teh storitev lahko privoščimo, temveč gre bolj za to, koliko smo od svojega celotnega zaslužka pripravljeni plačati za eno ali drugo storitev. Torej koliko bomo namenili na primer za nakup in vzdrževanja avtomobila (zanj daje povprečni Slovenec prav tako okoli 120 evrov mesečno), koliko pa za zdravstveno oskrbo. Gre pač za delitev ustvarjenega dohodka, v katerem lahko namenjamo za te potrebe več ali pa manj, odvisno od prioritet.

 

Znesek za zdravstvo ter tudi druge skupne potrebe ni nekaj, kar je omejeno s skupnimi zaslužki, temveč posledica odločitve, koliko bomo pač namenili za te potrebe. In tako kot danes ob višjih zaslužkih namenjamo več za nakup avtomobilov, bi se seveda lahko odločili, da bomo mogoče namenili več za zdravstvo, če z oskrbo nismo zadovoljni. Dejansko tako zdravnik kot šolnik ne trošita ustvarjenega nič drugače kot slikopleskar ali gostilničar, temveč vsi opravijo storitve, ki jih plačamo iz ustvarjenega zaslužka - ki pa ga na drugi strani vsi navedeni tudi ustvarjajo. Pri tem se ne spuščam v splošno prepričanje, da zdravstvo dela neracionalno, da se krade in podobno. A zanimivo - ko gremo potem (zaradi čakalnih vrst) k specialistu in za 15 minutni pregled plačamo npr. 120 evrov, le redko slišimo pritoževanje o njegovih zaslužkih.

 

Zanimivi so tudi poudarki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), s katerimi poskušajo dokazati, da so zahteve javnega sektorja neupravičene. Na primer podatki o višini plač, po katerih so povprečne plače v javnem sektorju danes kar 390 evrov višje kot v zasebnem. Seveda pri tem izpuščajo višjo izobrazbeno strukturo zaposlenih v javnem sektorju. Če na primer primerjamo povprečno plačo zaposlenih z višjo in visoko izobrazbo, je ta v javnem sektorju okoli 5 % nižja kot v zasebnih družbah in enako velja tudi za zaposlene s srednjo in poklicno izobrazbo. Tudi v tej skupini je povprečna plača zaposlenih v javnem sektorju okoli 5 % nižja kot zaposlenih s takšno izobrazbo v zasebnem sektorju. So torej plače v javnem sektorju višje ali nižje?

 

Zanimiv je tudi argument GZS o tem, kako se je produktivnost v predelovalni dejavnosti  (industriji) v zadnjih desetih letih povečala kar za 22 %, v javnem sektorju pa celo padla za 3 %. Iz tega seveda sledi logičen sklep, da so zahteve o povišanju plač javnih uslužbencev neupravičene, če pa je njihova učinkovitost v tem času celo upadla.

 

A z izračunom produktivnosti je v javnem sektorju nekaj težav. V gospodarstvu se gibanje produktivnosti meri kot sprememba dodane vrednosti na zaposlenega, ki zajema tako plače, amortizacijo, izdatke za obresti ter dobičke. Več ko v gospodarstvu s proizvodnjo izdelkov zaslužijo oz. to naredijo z manj ljudmi, višja je rast produktivnosti in potem lahko več namenjajo tudi za plače (ter za dobičke). Kako pa merimo produktivnost v javnem sektorju? Seveda nikjer ne boste zasledili podatka o številu opravljenih posegov v zdravstvu, obsegu prenesenega znanja na učence ali opravljenih intervencij policistov, predvsem tega ne znamo zmeriti s tržno vrednostjo teh storitev. Ustvarjena dodana vrednost v teh službah - torej v dejavnostih javnega sektorja - so pravzaprav plače zaposlenih ter amortizacija, ki edine tvorijo ceno oziroma vrednost teh storitev. Dobička te dejavnosti ne izkazujejo, niti ne plačujejo obresti.

 

Obseg opravljenega dela in s tem produktivnosti zaposlenih v javnem sektorju se sicer meri z obsegom opravljenih del, a vrednost teh del je določena v višini plač. Ne tako kot v gospodarstvu, kjer se meri preko vrednosti, zaslužene na trgu. Statistično produktivnost zaposlenih v javnem sektorju narašča sorazmerno z naraščanjem njihovih plač in seveda obratno. In če so realne plače v javnem sektorju po letu 2009 (po Virantovi reformi) padle, je v skladu z metodologijo  uradnega izračuna dodane vrednosti in produktivnosti upadla tudi produktivnost javnega sektorja.

 

Zaradi takšnega načina izračuna produktivnosti seveda ne smemo uporabiti gibanja tega kazalca kot argument proti dvigu plač. Če plače znižamo, pade tudi produktivnost, če pa jih zvišamo, pa bo porasel tudi kazalec produktivnosti.

 

Kot argument proti dvigu plač je bilo izpostavljeno tudi povečanje števila čakajočih na zdravstvene posege. Po objavljenih številkah danes res čaka na pregled več ljudi kot nekdaj - vseeno pa to še ni podatek, da pa je danes opravljeno manj pregledov ali posegov kot pred leti. Mogoče je danes potreb bistveno več in je to kljub večji aktivnosti zdravstva povzročilo tudi povečanje števila čakajočih. Seveda je to lahko samo sklepanje, a "produktivnost" bi morali meriti z opravljenimi posegi in pregledi in ne na osnovi neopravljenih. Tudi v gradbeništvu morajo danes investitorji zaradi povečanja potreb dobesedno čakati, da dobijo izvajalce (vrsta "čakajočih" je precej večja kot leta 2010), pa zato še nihče ne sklepa, da danes gradbeništvo naredi manj kot v prvih letih po krizi.

 

Nekaj navedenih primerov kaže, kako se lahko sicer točni podatki zlorabijo. Če gre pri predlogih javnega sektorja res za kar milijardo evrov težke zahteve, je to seveda popolnoma nerealno, saj bi to pomenilo preko 20-odstotni dvig celotne mase plač, ki se izplačujejo preko sistema javnih financ. Vseeno pa bi moralo nasprotovanje takšnim pričakovanjem vseeno temeljiti na realnih številkah in argumentih. V tem primeru bi mogoče celo hitreje dosegli kak sprejemljiv in izvedljiv dogovor.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
4
"Slovenija bo socialistična, ali pa je sploh ne bo!"
14
22.05.2018 00:30
Vse kaže, da se bo Slovenija po letošnjih volitvah znašla na razpotju: ali naj se vrne v socializem, ali naj napreduje po poti ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Če "zmagovalec" Šarec ne bo takoj začel silovito napadati Janše, potem bo 3. junij njegov Stalingrad
23
20.05.2018 23:53
Predvolilne ankete z vzorcem 700 in še nekaj vprašanih so očitno deplasirane. Ne morejo napovedati rezultata volitev, ki bodo 3. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Uničenje otroške kardiologije v UKC Ljubljana in posledice za slovensko pediatrijo so dolgoročna nacionalna katastrofa!
13
18.05.2018 23:59
Normal 0 false false false EN-US JA ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Vse kaže, da penzionist Burger prvič v življenju ne bo šel na volitve!
9
16.05.2018 06:00
Korak k demokraciji, ki v Sloveniji najbolj manjka, je boljša komunikacija med nosilcem odgovornosti za reševanje določenega ... Več.
Piše: Miha Burger
Zakaj hočemo verjeti, da bodo novi obrazi v politiki dejansko prinesli zrelost in modrost?
17
15.05.2018 00:38
Nihče ne spremlja politike. Tako kot nihče več ne gleda TV oglasov. Realnost je postala fluidna. V času digitaliziranega sveta ... Več.
Piše: Igor Vlačič
Zakaj je ob varstvu pravic neizbranih kandidatov za varuha konkurence umrla pravna država
3
13.05.2018 23:59
Na portalu+ smo že pisali o tem, kako malomarno - verjamem, da celo naklepno - so se gospodarski minister Zdravko Počivalšek in ... Več.
Piše: Aljoša Pečan
Gibanje #MeToo: Žensko vprašanje je namreč mnogo več kot nastop na odrskih deskah in kazanje belega ženskega telesa
4
13.05.2018 10:26
Tarana Burke je ženska v univerzalnem pomenu besede, ki se je začela boriti za človekove pravice že, ko je bila stara 14 let in ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Dosežki Milojke Kolar Celarc so vidni zlasti na slovenskih pokopališčih in v marinah na Jadranu
9
12.05.2018 07:45
Ko misliš, da si že vse videl in vse slišal, stopi pred kamero Aleš Šabeder, generalni direktor UKC Ljubljana. In pove, da resno ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Referendum o Janezu Janši - to je največji intelektualni domet slovenske levice!
33
10.05.2018 23:59
Jankoviću in Erjavcu, temu najnovejšemu dvojčku politične premetenosti, pa tudi Židanu, Cerarju in predsednikom strank, ki se ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Diletantizem v slovenski politiki: Bolje naš bedak kot njihov učenjak!
9
08.05.2018 21:43
Bolje naš bedak kakor njihov učenjak je izboljšan prevod nekega precej nespodobnega izreka iz arzenala italijanske strankarske ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo veliko soočenje na nacionalki: Če bi Janša manj govoril in se več smejal, bi SDS gladko zmagala!
26
08.05.2018 01:10
Včerajšnje veliko soočenje kar dvajsetih predsednikov strank na nacionalki je bilo sumljivo mirno in nekonfliktno. Tako zelo, ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
(Pred)volilna glosa: Tudi v Sloveniji imajo oblast politične stranke, mar ne?
10
06.05.2018 23:55
Analiza rezultatov zadnjih volitev v Državni zbor pokaže, da se temeljna ustavnopravna načela, povezana z volilnim sistemom, ... Več.
Piše: Zoran Božič
Če vas glede zdravstva ponovno želijo pripeljati žejne čez vodo, potem ne pozabite, da boste verjetno tudi vi nekoč končali v bolnišnici
4
05.05.2018 08:00
Normal 0 false false false EN-US JA ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Slovenska bipolarnost: noro zaljubljeni v leni socializem, obenem pa bi uživali kapitalističnem materializmu
19
04.05.2018 12:15
Pred prvomajskimi prazniki sem imel intervju za švicarski nacionalno radiotelevizijo SRF in med odgovarjanjem na vprašanje, kaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kakšna je politična prihodnost Slovenije?
8
02.05.2018 21:45
Zdi se mi, da je bila zadnja slovenska vlada relativno neuspešna. V tem me podpira tudi javno mnenje v sedanjih mnenjskih ... Več.
Piše: Keith Miles
Realnost predvolilnih obljub: nekaj mitov in legend
7
01.05.2018 20:27
Prvi predvolilni nastopi kažejo, da bodo na ekonomskem področju igrale pomembno vlogo predvsem tri teme: javni dolg, demografska ... Več.
Piše: Bine Kordež
"46% uporabnikov pametnih telefonov meni, da brez telefona ne bi moglo živeti"
0
30.04.2018 22:05
Marca leta 2016 je izšel znanstveni članek na temo relacij med smislom življenja, čustvi in psihološkimi motnjami v prizmi ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Balkanske provokacije: Tudi čefurji pijejo laško, mar ne?
11
29.04.2018 20:59
Odprtost ali nacionalizem, saj je vseeno. Ne eno ne drugo ne ponuja odgovora na vprašanje, ali bi podobno reklamo - denimo ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Mesec pred volitvami se vsi spoznajo na zdravstvo. Dan potem pa le še na provizije.
5
27.04.2018 23:01
Med vsemi strankami bodo v laganju in zavajanju očitno šli tokrat najdlje Socialni demokrati. Kar je na nek način tudi logično. ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Opešana demokracija: 27. april in konec demokratičnega stoletja
7
26.04.2018 22:45
V teh dneh naj bi praznovali ustanovitev Osvobodilne fronte, čeprav ni bila osvobodilna, ampak vsaj do Hitlerjevega napada na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Če "zmagovalec" Šarec ne bo takoj začel silovito napadati Janše, potem bo 3. junij njegov Stalingrad
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.583
02/
"Slovenija bo socialistična, ali pa je sploh ne bo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2.668
03/
Jankovićeva "beatifikacija" trde levice: Janez Kocijančič je postal častni občan Ljubljane
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2.427
04/
Zdaj že nekdanji premier Miro Cerar si je za blejski strateški forum izplačal 3,20 evrov dnevnice
Uredništvo
Ogledov: 2.019
05/
Dosežki Milojke Kolar Celarc so vidni zlasti na slovenskih pokopališčih in v marinah na Jadranu
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.910
06/
Uničenje otroške kardiologije v UKC Ljubljana in posledice za slovensko pediatrijo so dolgoročna nacionalna katastrofa!
Blaž Mrevlje
Ogledov: 1.792
07/
Zakaj hočemo verjeti, da bodo novi obrazi v politiki dejansko prinesli zrelost in modrost?
Igor Vlačič
Ogledov: 1.251
08/
Vse kaže, da penzionist Burger prvič v življenju ne bo šel na volitve!
Miha Burger
Ogledov: 1.203
09/
Zakaj je ob varstvu pravic neizbranih kandidatov za varuha konkurence umrla pravna država
Aljoša Pečan
Ogledov: 1.196
10/
Referendum o Janezu Janši - to je največji intelektualni domet slovenske levice!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.575