Komentar

Volitve v Kremlju: Spoštovanje mednarodnega prava na "ruski način"

V nedeljo bodo v Rusiji predsedniške volitve, na katerih bo ponovno zmagal Vladimir Putin. O tem ni dvoma. Ruski predsednik, ki s svojo neoimperialno politiko navdušuje dovolj Rusov, da njegova zmaga niti za trenutek ne more biti pod vprašajem, je pomemben faktor tudi za slovensko zunanjo politiko, zato bomo o ruskih volitvah v prihodnjih dneh še pisali. Tokrat pa kot gostujoče pero na portalu+ nastopa Mykhailo Brodovych, veleposlanik Ukrajine, ki ima s Putinom in agresivno rusko "zunanjo politiko" še kako konkretne in travmatične izkušnje, saj je vzhodni del države še vedno pod de facto rusko okupacijo, priključitev polotoka Krima pa se zdi že pozabljena.

11.03.2018 21:59
Piše: Mykhailo Brodovych
Ključne besede:   Mykhailo Brodovych   Ukrajina   Krim   Sevastopol   Vladimir Putin   Rusija   okupacija   volitve

Volitve ruskega predsednika 18. marca 2018 bodo resen izziv tako za Ukrajino kot tudi za celotno evropsko regijo, saj Moskva arogantno načrtuje izvedbo volitev tudi na okupiranem Krimu z izvajanjem politike prisilne podelitve ruskih potnih listin ukrajinskim državljanom ter nato prisilne udeležbe na volitvah.

Politična dogajanja, ki se trenutno odvijajo v svetu, zahtevajo proaktivno in odločno delovanje mednarodne skupnosti. Če bomo agresorskim državam omogočali, da bi "vladale svetu" in uveljavljale svoja "pravila igre", bomo kmalu postali zgolj pasivni opazovalci teh dogajanj, hkrati pa tudi izgubili svojo nacionalno identiteto ter še naprej premalo cenili evropske vrednote. Slikovit primer tovrstnega obnašanja je agresivna Rusija, ki je ignorirala sprejete zavezujoče mednarodne listine v okviru vrste mednarodnih organizacij - Generalne skupščine OZN, Parlamentarne skupščine Sveta Evrope, OVSE, Parlamentarne skupščine NATO, Sveta Evrope - in že peto leto zapored poskuša izvajati svojo brutalno in nezakonito politiko do Ukrajine. Za primerjavo, Velika domovinska vojna Sovjetske zveze proti fašistični Nemčiji, ki se je odvijala v sklopu druge svetovne vojne, je trajala 1.418 dni, medtem ko trenutna ruska agresija proti Ukrajini traja že več kot 1.470 dni.

 

Imperialne ambicije Kremlja so usmerjene v izvajanje politike nestabilnosti in razkola med državami članicami EU, prav tako pa v širjenje svojega ekspanzivnega vpliva na to regijo. Samo s povezovanjem in konsolidacijo skupnih moči lahko odpravljamo posledice agresivne politike uradne Moskve, ki izvaja hibridno vojno ne le proti Ukrajini, temveč tudi proti EU, NATO in ZDA. 20. februarja so minila štiri leta od nezakonite zasedbe dela ukrajinskega ozemlja - Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol, kar je pripeljalo do številnih žrtev in gospodarskih izgub. Posledično je zdaj 7% ozemlja Ukrajine začasno okupiranega, 20% ukrajinskega gospodarstva in industrijskih objektov je zasedla oz. uničila ruska stran.

 

Z izvajanjem doslednih in dobro premišljenih ukrepov mednarodne skupnosti, še posebej z resolucijami, ki jih je sprejela Generalna skupščina OZN in ki potrjujejo, da je Krim neločljivi del Ukrajine, zadnja resolucija pa celo razglaša Rusijo za okupatorsko državo, je uspelo sprožiti odpor proti nadvladi in zahrbtnosti Rusije in s tem pokazati enotnost mednarodne skupnosti v boju zoper ta nevarni izziv sodobnosti.

 

Ukrajina je iskreno hvaležna Sloveniji za soavtorstvo pri pripravi za Ukrajino odločilne Resolucije Generalne skupščine OZN "Položaj človekovih pravic v Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol, Ukrajina", sprejete leta 2017 na 72. zasedanju Generalne skupščine OZN! Toda uradna Moskva, na žalost, še naprej nadaljuje z agresivno politiko, usmerjeno v izkoreninjenje vsega, kar je ukrajinskega na začasno okupirani ukrajinski zemlji, vključno s prebivalstvom. V poročilih Visokega komisarja OZN za človekove pravice je jasno navedeno, da se je položaj človekovih pravic na okupiranem Krimu drastično poslabšal. Obstajajo "številne in resne kršitve", ki so jih zagrešili ruski okupatorji na polotoku.

 

Rusija uporablja ukrajinske državljane za talce v svoji vojni proti ukrajinski državi. Do zdaj je bilo na Krimu pridržanih 456 ukrajinskih državljanov, opravljeno je bilo 112 hišnih preiskav pri krimskih Tatarih, več kot 40 državljanov prestaja kazen zapora na Krimu zaradi sfabriciranih obtožb, 20 ukrajinskih državljanov je bilo premeščenih v zapore v notranjost Rusije. Ena takšnih žrtev je Volodymyr Balukh, ki je bil obsojen na zaporno kazen štirih let samo zato, ker je bila na njegovi hiši izobešena ukrajinska zastava.

 

Mednarodna skupnost trenutno poskuša učinkovito uporabiti vse mogoče načine vpliva, s katerimi bo prisilila Rusijo vrniti državi Ukrajini nezakonito "odvzeto" ozemlje. Zato je potrebno v tej fazi delovanja še naprej krepiti vse razpoložljive mehanizme za doseganje de-okupacije polotoka. Nujno je opozoriti, da bodo volitve ruskega predsednika 18. marca 2018 resen izziv tako za Ukrajino kot tudi za celotno evropsko regijo, saj Moskva arogantno načrtuje izvedbo volitev tudi na okupiranem Krimu z izvajanjem politike prisilne podelitve ruskih potnih listin ukrajinskim državljanom ter nato prisilne udeležbe na volitvah. Cinizem ruskih oblasti je tudi v tem, da so predsedniške volitve razpisane za tisti dan, ko je bil izveden tako imenovani "referendum", ki ga je razpisala ta ista vlada.

 

Poskus izvedbe volitev na začasno okupiranem ukrajinskem ozemlju jih dela močno vprašljive tako s stališča njihove legitimnosti, sočasno pa tudi s stališča legitimnosti izvoljenega ruskega predsednika. Rusija zavestno nadaljuje s tovrstnimi provokacijami in poskuša na vse možne načine legalizirati svojo oblast na polotoku. Mednarodna skupnost mora biti odločna in dosledna v svojih prizadevanjih za vzpostavitev miru v evropski regiji. V prizadevanjih za ponovno vzpostavitev svoje ozemeljske celovitosti Ukrajina daje pobudo za mednarodno platformo "Prijatelji de-okupacije Krima", ki bo združila zainteresirane države, mednarodne organizacije, nevladne institucije, vplivne politične voditelje in bo gonilna sila v procesu osvoboditve polotoka.

 

Velja poudariti, da platforma zasleduje naslednje temeljne cilje:

 

* krepitev obstoječe politike de-okupacije Krima z usklajevanjem mednarodnih prizadevanj (diplomatskih, političnih, gospodarskih, itn.);

 

* iskanje novih instrumentov za povečanje pritiska na Rusijo v okviru strategije de-okupacije po mirni poti;

 

* spremljanje in varovanje človekovih pravic na okupiranem Krimu, podpora osvoboditvi političnih zapornikov.

 

 

Upoštevaje, da so Ukrajinci in Slovenci enotni glede spoštovanja temeljnih načel in norm mednarodnega prava, si upamo verjeti, da bo Slovenija podprla pobudo in se pridružila skupini v boju za pravičnost! V skupni Deklaraciji obeh predsednikov, ki je bila sklenjena v okviru uradnega obiska Petra Porošenka v Sloveniji 8. novembra 2016, je zapisano:

 

" ... Priznavava, da sta suverenost Ukrajine in nedotakljivost njenih meja ključnega in odločilnega pomena za varnost vseh evropskih držav ... Ponavljamo, da je okupacija Avtonomne republike Krim in Sevastopola s strani Ruske federacije groba kršitev mednarodnega prava. Zato Republika Slovenija ostaja zvesta nepriznavanju nezakonite aneksije avtonomne republike Krim in Sevastopola s strani Ruske federacije."

 

Ukrajina je prepričana, da bodo naši prijatelji še naprej podpirali politiko obsojanja protipravnega ravnanja okupatorja in s tem potrdili svojo zavezo in spoštovanje temeljnih načel in norm mednarodnega prava.

 

 

Mykhailo Brodovych je veleposlanik Republike Ukrajine v Sloveniji. Njegova mnenja in stališča, izražena v komentarju, so v tem primeru skladna z uredniško politiko portala+.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
6
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
6
20.09.2018 21:50
Združena Evropa je projekt francosko-nemške sprave. To vemo. Manj je znanega o nekaterih podrobnosti v procesih, ki so ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
9
19.09.2018 23:00
Evropa, ti svojega propada ne bi prepoznala, tudi če bi ti ga vrgli v obraz , je avgusta na fesivalu Dnevi poezije in vina na ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Hrib svobode na gori umetnosti
1
16.09.2018 06:22
Sedim v naseljeni skulpturi in gledam kinetične filmske fotografije, usmerjene proti soncu. Varno se počutim samo na Hribu ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
11
14.09.2018 21:50
Strašno razburjenje je zavladalo ob novici, da bo Damir Črnčec novi državni sekretar za nacionalno varnost v kabinetu ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
12
13.09.2018 20:10
Jernej Kurinčič je bil dve desetletji frančiškan, konec avgusta pa je marsikoga presenetil z odločitvijo, da vsaj za eno leto ... Več.
Piše: Jernej Kurinčič
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
10
12.09.2018 22:30
Ko nam politiki govorijo o javnem zdravstvu, mislijo nadržavno zdravstvo. Ko stojijo pred kamerami in volivci, so jih polna usta ... Več.
Piše: Krištof Zevnik
Slovenija ne more imeti uravnotežene zunanje politike. Slovenija je del NATO in EU. To so usmeritve za slovensko zunanjo politiko.
5
10.09.2018 19:08
Iztok Mirošič je kot državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve prispevek z delovnim naslovom Aktivirati Slovenijo v ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Politika trde levice bi siromašila državo in privedla do zmanjšanja tujih investicij, revščine ter izseljevanja
12
09.09.2018 22:30
Se današnji socialisti in komunisti niso naučili iz zgodovinskih lekcij, da sta bila socializem in komunizem veliki gospodarski ... Več.
Piše: Keith Miles
Otium, negotium: Opazke o tujcih, dolgočasju in malomarnosti
5
09.09.2018 10:00
Veljavni zakoni in predpisi bi morali zadoščati za red in mir v zvezi z migracijami. Politično agitiranje za prebežnike, da ne ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Pojoči pesek ali kako se je vse začelo z vrtoglavo hitrostjo
0
08.09.2018 20:19
Tadej Droljc je navkljub zaprti dramaturgiji, ki jo zahteva organizacija takšnega dogodka, izvajal prometejsko osebno ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Nova zunanja politika: Bo Slovenija nekakšen socialistični otok sredi normalnih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Hrvaška in Italija?
8
05.09.2018 23:20
V Sloveniji, predvsem na zunanjem ministrstvu bi se morali začeti ukvarjati z zunanjo politiko. Ugotoviti bi morali, na kakšen ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Ko te na ulici vpričo triletnega sina verbalno napade bivši kolumnist Financ
24
04.09.2018 00:45
Vajen sem različnih oblik pritiska na svoje delo. Obiski sodišč so postali sestavni del mojega življenja in nad tem se ne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Homagge Marku Peljhanu: Oddajnik, ki oddaja lepe oblike
0
02.09.2018 07:59
Ne znate si predstavljati, kako blagodejno je bilo v času ideoloških patologij srečati odgovornega mladeniča s projekcijo, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luka in tovariši: Zakaj Levice in njenih provokacij enostavno ne moremo ignorirati?
19
01.09.2018 01:15
Ves ta medijsko-politični pomp okoli vodilnih tovarišev stranke Levica zaradi izjav o višji obdavčitvi umazanih kapitalistov je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kako je Levica, sekta čistih, strankam zmerne levice spodnesla tla pod nogami
11
28.08.2018 22:00
V slovenski družbeni in politični situaciji lahko opazujemo trik čistosti tako na desni kot na levi.Za določene desne domoljube ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Berlin je mesto, kjer se uprizarja očem nevidno
2
26.08.2018 06:59
V umetniških središčih sveta, kar Berlin zagotovo je, prepoznamo umetnine, ki napovedujejo stil. Tega v manjših provincialnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Cirilu Zlobcu v slovo, s hvaležnostjo (1925-2018)
2
25.08.2018 16:23
Ob njegovem odhodu me navdaja občutek nenadne, nezaceljive praznine. Odkar pomnim, je s svojo prijazno očetovsko avtoriteto ... Več.
Piše: Boris A. Novak
In memoriam Andrej Capuder (1942-2018)
7
23.08.2018 23:45
Andrej Capuder je bil eden redkih intelektualcev v naši politiki. Temu primerna je bila tudi njegova politična kariera. Bil je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zakon o aktivnem državljanu: Kaj se smešite, saj se itak ne da nič narediti!?
13
21.08.2018 22:30
Pred dvajsetimi leti si niti v sanjah ne bi mogel misliti, da bodonomenklaturain njeni nasledniki tako prevladali v slovenskem ... Več.
Piše: Miha Burger
50 let od likvidacije praške pomladi, nekaj dni od likvidacije slovenske pomladi
11
21.08.2018 01:13
Slovenski kulturni boj, ki je dosegel svojevrsten pospešek po letošnjih junijskih volitvah, je znamenje zaostalosti in čudaštva. ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Blejski cirkus: Vladimir Putkin, arabska ministrica za srečo ter Cerarjeva in Šarčeva neotesanost
Uredništvo
Ogledov: 3.124
02/
Levica v stanju šoka: Damir Črnčec, ki je kuril protimigrantske kresove, prihaja v vladno palačo!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3.354
03/
Podoba o debeli stari gospe: Impresije duhovnika, ki je zapustil duhovniške vrste
Jernej Kurinčič
Ogledov: 3.358
04/
Evropa se boji islamizma, pripravljena mu je predati vse in se zadušiti
Uredništvo
Ogledov: 2.786
05/
Politik Zoran Janković se kot prvošolček fotografira s prvošolčki in tako etično sporno začenja predvolilno kampanjo
Uredništvo
Ogledov: 1.813
06/
Zakaj nimamo javnega, ampak državno zdravstvo? Zato, da lahko dobavitelji služijo na desetine milijonov evrov!
Krištof Zevnik
Ogledov: 1.884
07/
Pismo Evrope Atheni Farrokhzad: Vse razumeš kot politiko. Jaz nisem politika. Jaz sem identiteta.
Andrej Drapal
Ogledov: 1.963
08/
Predreferendumske spletke in prevare v deželi, ki bi jo radi preimenovali v Severno Makedonijo
Andrej Dočinski
Ogledov: 2.303
09/
Tretji esej o Evropi: Skupna valuta generira politično krizo in ogroža evropsko enotnost
Igor Bavčar
Ogledov: 1.132
10/
Rudi, Medved iz Golobičevega brloga
Uredništvo
Ogledov: 3.609