Komentar

Digitalizirani krasni novi svet: Panika je idealen konj za mobilizacijo ljudi

Starejše generacije ne zmorejo razumeti, da se znanje nalaga, obnavlja in kopiči ves čas. Prav to je tisto, kar omogoča razvoj ter izmenjavo znanja univerzitetnih profesorjev, raziskovalne vneme magistrskih in doktorskih študentov. Žal 60- in 70-letniki v tej bitki konzumiranja, reflektiranja in mapiranja znanja danes ne morejo več parirati mlajšim.

31.03.2018 15:59
Piše: Ariana Ferfila

"To, kar od prednikov si dedoval, pridobi, da ne bo ti tuje!" (S. Freud, Očrt psihoanalize, 1938) 

Postfaktična trumpovska volilna propaganda je za seboj pustila nemalo sledi, katerih razsežnosti še danes odmevajo v medijih in tako rekoč po etapah kažejo digitalne smeti, ki pa so se kopičale že nekaj desetletij v javnem prostoru nacionalnih držav povsod po svetu, tudi zaradi uspehov procesa globalizacije in socialnih digitalnih omrežij. Z retoriko Donalda Trumpa in z njegovimi prosto-asociacijskimi, pozornost lepljivimi trditvami na javnih množičnih shodih so se izločili neki zelo osnovni problematični koncepti, kot na primer rod, razred, nacija in religija (da spola sploh ne omenjam), ki so prav v posameznikih s humanistično izobrazbo morali postopoma dati vedeti, da demokracija v današnjem, bolj ali manj digitaliziranem in globaliziranem svetu res več ne zveni tako, kot bi morala. Dalibor Milas, teolog in doktor na univerzi Karl-Franzens v Gradcu, na primer v 401. številki tednika Express zapiše bistveno:

 

"Principi širjenja propagande so v teh primerih konceptov enostavni: izkoristi se polovične podatke, začini se jih z lastnimi fantazijami, nato pa se jih plasira v različne medije na različne načine in sicer tako, da pri določenih delih populacije vzbudijo paniko. Prav panika je namreč idealen konj za mobilizacijo ljudi."

 

Razsežnosti problematičnosti diskurza, ki se je sprožil ob spremljanju neokusnosti ameriške volilne kampanije, so v premnogih nacionalnih državah sprožile ne samo val ogorčenja, ampak tudi val streznitve in morda indirektno tudi mnoštvo bolj ali manj skritih dolgoletnih želja in tendenc, da se dom tistih drugih, ki so ne-Američani, nikoli v prihodnosti ne bi spustil na tako nizkoten ameriški diskurzivni nivo. Hočete ali nočete so se morda prav kot pika na i temu fenomenu začela vrteti kolesja in pobude po odcepitvah (Katalonija), transformacijah (Ukrajina), političnih čistkah (Slovaška) - kot tista usodno privlačna želja, da se sedaj mora nekaj razčistiti. Kot pronicljivo omenja Milas:

 

"Ko torej bralec na lahko preleti nepreverjene in senzacionalistične novice iz interneta, poleg vseh preostalih mogočih informacij ostane le zmanipulirana in polinformirana žrtev lastne fikcije."

 

Seveda pa je problem dvojne narave. Ni tako nepomembno omeniti, da Američani kot ena najbolj digitaliziranih in naprednih sodobnih družb danes ne ločujejo več med privatno in javno sfero. Kar je torej privatno, je lahko javno skorajda brez dvoma. Danes je tudi zavoljo nacionalne varnosti skorajda tudi zaželjeno, da je tako. Da pa privatno življenje nekaterih ljudi zanima tudi širše mase, nam iz prve roke potrujejo prav trič-trač revije in rumeni tisk v množičnih nakladah, če je le družba kolikor toliko estradno zrela in razvita. Problematično v tej post-faktični, trumpovski dobi je predvsem to, da se je nepojasnljiv odpor do slišanega in videnega ter s predsodki kontaminiranega diskurza tekom trumpovske politične volilne kampanje v največji meri vzbudil prav v ljudeh, ki so paradoksalno najbolj vestni potrošniki simbolov, produktov, narativov in trendov ameriške izvozne kulture - globalno gledano. Ker če bi ljudje bolj številčno ter bolj kritično in distancirano prebavljali vse, kar jim je bilo ponujano preko javnih medijev v preteklih desetletjih in prodajano na trgu preko potrošniško zazibane mrzlice in nuje blagovnih nakupov, potem verjetno tudi to ogorčenje ne bi bilo tolikšno, kot danes je.

 

Sicer je danes vsesplošno znano, da večina ljudi izven Amerike Trumpa ne odobrava, slikajo ga kot nekakšno javno politično marioneto - čeprav mnogim ob tem umanjka večja količina politično-analitičnega znanja, ki bi se oddaljil od populističnih krilatic, ki jih Trump skorajda za lastno zabavo trosi naokoli. Istočasna pa je morda prav Trumpova retorika neka neverjetno sveža warholovska pogruntavščina nekega še prej nevidenega političnega komuniciranja, ki politiko oziroma zgolj banalno površje političnega javnega nastopanja približa prav vsakemu človeku, ki kar naenkrat razume stvar ne glede na spolzkost in tveganje tovrstnega početja ter grabljenje prej prostega prostora za bolj poglobljene analize in pisanje. Obenem se tudi skorajda ne opazi, da je družba, ki je Trumpa postavila na piedestal, pravzaprav sestavni del mnogo večje, gigantske mašinerije ustroja ameriške kulture ter pop glasbe, ki pa jo lastnoročno potrošniki globalno gledano konzumirajo na vsakem svojem koraku in posegu v denarnico: od jumbo plakatov, reklamnih vizualnih oglaševanj ob gledanju televizije, preko režiserskih zapletov in scenarijev za hollywoodske filme, potrošniške nuje, sloganov "zakaj ne kupovati ceneje?", vse do smart-telefončkov, kratkih oglasnih sporočilih na facebooku, you tube ali avtobusnem infokanalu.

 

Danes se tako zdi, da nastaja prav nek izrazito paradoksalni fenomen znotraj evropskih držav, ki tako ali drugače na političnem parketu zavračajo multikulturne, do drugih strpne ideje, se torej vse bolj ideološko-politično bližajo neki zaprašeni ideji čistosti in neomadeževanosti rodu, nacionalne entitete - obenem pa si prizadevajo za nemoten cash-flow, potrošništvo in rast bruto domačega proizvoda, torej linearnega kapitalističnega napredka in udobja za sistemsko neizločene. Če je že Milan Kundera davno nazaj napisal, da se stopnja demokracije ene družbe najbolj jasno kaže v odnosu, ki ga ima do svojih najbolj šibkih in ogroženih posameznikov, potem je lahko vsakemu Evropejcu danes že kristalno jasno, da monetarna unija, ki so jo sprva schengensko povezale prav Nemčija, Francija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg ni opravila svojega dela dovolj dobro in celostno, da bi vsaki naslednji pridruženi članici Evropske Unije v prihodnosti ponudila zadosten uvid v znanje, ki je potrebno, da bi vsaka naslednja nova članica postala tudi polnovredna partnerica prej omenjene peterke v pravem in celostnem pomenu besede in ne zgolj v bančnem krogotoku.

 

"Your enemies work for you when they unjustly persecute you. The seed of such unjust persecution is bitter, but the fruit of that bitterness is the sweetest." (A. Laskaratos, Reflections, 1921)

 

Nekaj pa je nedvomno potrebno omeniti in pojasniti na tem mestu. Namreč, četudi živimo v 21. stoletju in smo že pošteno zabredli v proces globalizacije, so koncepti humanistične narave, ki jih uporabljajo tudi vse evropske nacionalne države, s strani njihovih državljanov razumljene in kontekstualizirane drugače. Vzemimo samo dva pojma, kot sta družba znanja ter intelektualec, intelektualka.

 

Dostop do interneta, svetovnega medmrežja polnega informacij in vseh mogočih virov različnih narativov in diskurzov namreč še ne pomeni, da ima danes vsak dostop do pravih, relevantnih in preverjenih virov znanja. Struktura mišljenja in razvite refleksije je potrebna, ki se mora paralelno graditi skozi dolga leta, se napajati iz različnih virov, metod raziskovanja ter nenehno preizpraševati različna dognanja avtorjev iz različnih delov sveta, da bi potem mogli nekomu podeliti naziv posameznika, ki ima dostop do družbe znanja. Naš Andrej Blatnik, kot sam piše v časniku Delo na primer, ima zelo naivno idejo o statusu intelektualca danes, kot da bi bil ta status lahko pa podeljen vsakemu, ki v Republiki Sloveniji doseže določen nivo izobrazbe in šolanja ter je javno odobravan s strani že uveljavljenih glav.

 

Naj tu omenimo samo eno poglavitno razliko v razvitosti družb znanja v Evropi: v Sloveniji ni niti ene knjižnice, ki bi bila odprta v nedeljo cel dan. Na Nizozemskem, na primer, imaš več univerzitetnih podružnic manjših knjižnic, sredi centra mesta pa stoji knjižnica, ki je vsak delovni dan odprta do polnoči, ob vikendih pa žal samo do 22. ure.

 

Zakaj to omeniti? Zato, ker v naši državi starejše generacije ne zmorejo razumeti, da se znanje nalaga, obnavlja in kopiči ves čas. Prav to je tisto, kar omogoča razvoj ter izmenjava znanja univerzitetnih profesorjev, raziskovalne vneme magistrskih in doktorskih študentov. In … žal, 60. in 70. letniki v tej bitki konzumiranja, reflektiranja in mapiranja znanja danes ne morejo več parirati. Ne glede na to, da sistem, v katerem živimo, poudarja dolgo delovno dobo starostnikov, profesorjev ter takih in drugačnih elitnih veljakov, ne glede na to, da imajo prav ti stari veliko pomembnega znanja in modrosti -, pa se brez bistvenih virov novih idej, argumentov in dvoma družba znanja v Sloveniji ne more razvijati naprej. Takisto je hecna ideja, da so ljudje, delavci, mladi in študentje, ki odhajajo tako ali drugače s trebuhom za kruhom ali z glavo po knjigo v tujino, pravzaprav, iskreno rečeno, na istem, kot so bili bosanski gastarbeiterji po osamosvojitveni vojni v Sloveniji. Vsakdo, ki se ne zaveda tega dejstva, je rahlo neinformiran, naiven ali pa pač preveč zagledan v evropsko idejo mobilnosti in prostega pretoka znanja.

 

Kjer si rojen - toliko koštaš.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
5
Jani Möderndorfer in Gregor Židan sta slovenska Zlatan Ibrahimović in Luis Figo
7
29.05.2020 23:54
Je politično prestopništvo izvoljenih predstavnikov ljudstva sprejemljivo? Po zakonu je dovoljeno, toda ali je tudi legitimno? ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
12
29.05.2020 02:40
Bolj kot jeremijade o pritiskih na neodvisno novinarstvo nas lahko skrbi kvaliteta tega silno neodvisnega novinarstva, ki je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
5
25.05.2020 01:13
COVID-19 ni vplival le na nas posameznike in odnose med nami, ampak tudi na akterje v mednarodni skupnosti in odnose med njimi. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
6
24.05.2020 10:00
Da vas ni sram, je glasno vzkliknil mladenič, ki je ravno prislonil svoj bicikel k zidu, na katerem piše Papirnica. Prvi ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kraftwerk: Mi smo otroci Fritz Langa, Gordona Craiga, Karla Čapka, Josepha Beuysa in Wernherja von Brauna
0
23.05.2020 23:59
Združeno umetniško delo Kraftwerk praznuje letos pol stoletja od začetka svojega delovanja. Že to dejstvo je več kot dovolj, da ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
In memoriam Bert Pribac (1933-2020)
3
23.05.2020 20:00
Negoval je svoj istrski vinograd in oljčni gaj, se živahno vključeval v dogajanja v istrskem in širšem slovenskem prostoru. ... Več.
Piše: Milan Gregorič
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
8
22.05.2020 21:00
Zapornikova dilema iz teorije igre nam govori, da smo v Sloveniji pravzaprav akterji v istem zaporu. Lahko se med seboj ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Delavske pravice se ne ščitijo s tem, da se uzakonja, kdaj naj kdo dela in kdaj počiva
13
22.05.2020 11:00
V medijih se vrstijo objave in pozivi k zaprtju trgovin ob nedeljah. Nekateri ta predlog obravnavajo z ekonomskega, drugi s ... Več.
Piše: Jasmina P. Petavs
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
7
20.05.2020 13:15
Vlada je v okviru tretjega paketa t.i. protikoronskih zakonov obravnavala tudi predlog o razdelitvi bonov za turistično ... Več.
Piše: Bine Kordež
O anemični četrti veji oblasti, aktivnih državljanih in civilni družbi
11
18.05.2020 22:30
Glas posameznika je le glas vpijočega v puščavi? Aja? Seveda, če se tako odločimo, če to sprejmemo. Lahko pa je tudi glas na ... Več.
Piše: Miha Burger
Bolna Slovenija (o bedakih med bedaki)
16
17.05.2020 11:00
VSlovenijije spet izbruhnila epidemija okužbe z najvišjo možno stopnjo nalezljivosti. Bolezen še ni dobro raziskana, ker so ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Lado Kralj: Iz transnacionalnega New Yorka je pogledal v globino Moravč
0
17.05.2020 00:46
Lado Kralj spada s svojo performativno naravo med svetovne gledališke protagoniste, ki so uprizorili veliko spremembo. Uprli so ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Dve neprijetni vprašanji za poražence in tri za zmagovalce zadnjega tridesetletja
18
16.05.2020 07:33
16. maja, torej danes, mineva trideset let od zaprisege prve slovenske demokratično izvoljene vlade. V tem obdobju smo izvedli ... Več.
Piše: Andrej Capobianco
Poslednji vzpon (In memoriam Tone Škarja)
6
16.05.2020 07:00
Tone Škarja je bil človek pronicljivega uma, ki ni šparal jezika, ko je bilo treba neposredno povedati resnico ali svoje mnenje. ... Več.
Piše: Mire Steinbuch
Free Press: O svobodi tiska
23
13.05.2020 21:30
Zdi se samoumevno, da v primerno delujoči demokraciji obstaja svoboden tisk. Prav tako je samoumevno, da bi moralo obstajati ... Več.
Piše: Keith Miles
Vojna z mediji: Basen o nas žabah, skuhanih v mlačni vodi ter grožnjah s smrtjo
17
12.05.2020 12:20
Zelo verjetno ste že velikokrat slišali stavek, da se vojne z mediji ne da dobiti. Sodi med tiste ponarodele fraze, ki jih ... Več.
Piše: Janez Janša
O Mitingu resnice 2020 ali zakaj se mi zdi, da so nam najprej ugrabili državo, potem pa vam proteste
28
10.05.2020 22:45
Meni se zdi, da vas je naplahtala tista združba politike in medijev, ki ji niti malo ne gre za boj proti korupciji; le tla so ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Aleksandra Pivec, tisti obraz v slovenski politiki leta 2020, ki največ obeta
17
10.05.2020 11:00
Nova predsednica upokojenske stranke Aleksandra Pivec se je sprva zdela kot še en obraz, ki ga bodo politični sopotniki, ... Več.
Piše: Marko Novak
Florian Schneider-Esleben (april 1947 - april 2020)
2
09.05.2020 23:32
Florian Schneider-Esleben je bil vedno premišljen, imeniten in kolesarski. Ure in ure si je lahko ogledoval najnovejše znamke ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Za zavarovanje pridobitev socializma so dovoljena vsa sredstva, tudi obrekovanje in medijske kampanje v tujini
14
09.05.2020 12:15
Ko se sprašujemo, kaj v bistvu določa politiko levih in levosredinskih strank, ko se sprašujemo, kam to vodi, ne bi smeli ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Zakaj je v resnici odstopil Dejan Židan in kdo se mu je odrekel
Dejan Steinbuch
Ogledov: 4.204
02/
Dosje Slovenski gozdovi, 1. del: Vsak dan nam iz naših državnih gozdov pokradejo za najmanj 40.000 evrov!
Uredništvo
Ogledov: 4.746
03/
Dialog s kolesarjem: "Da vas ni sram, ko po televiziji zagovarjate Janšo!"
Dimitrij Rupel
Ogledov: 3.093
04/
Dosje Livar: Kako so plenili po največji slovenski livarni, ki ji grozi celo stečaj
Uredništvo
Ogledov: 1.767
05/
Ko profesor javno piše predsedniku: O dezinfekciji toksične slovenske medijske scene
Uredništvo
Ogledov: 1.908
06/
Prebudite se! Prava gospodarska kriza šele prihaja. Njenih razsežnosti ne zna nihče napovedati, kaj šele zmodelirati.
Mark Stemberger
Ogledov: 1.833
07/
352 milijonov evrov za "turistične bone" Slovencev utegne pripeljati celo do prezasedenosti naših turističnih kapacitet!
Bine Kordež
Ogledov: 1.567
08/
Vrnitev vestfalske države: Posledice pandemije Covid-19 za mednarodne odnose
Božo Cerar
Ogledov: 1.401
09/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 11.846
10/
Koronakriza, brez panike: Banka Slovenije lahko državi Sloveniji mirno "posodi" 13 milijard evrov!
Bine Kordež
Ogledov: 1.167