Komentar

Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne

Upajmo, da bodo 3. junija v Sloveniji res volitve. Lahko se namreč zgodi, da jih ne bo, ker bo izbruhnila III. svetovna vojna. Možnost za to namreč obstaja, čeprav je na srečo še vedno relativno majhna in tudi zadnje bombardiranje "kemičnega Asada" je pretežno le predstava za javnost. Ne glede na to pa status Slovenije v globalnem geostrateškem dogajanju še vedno vzbuja nelagodje; po eni strani bi moralo Slovencem na glavo pasti nebo, da bi dvignili glave in se ozrli po svetu, po drugi pa slovenska vlada nima pojma, kako bi geopolitično umestila državo. Bili bi malo v zvezi NATO, malce pa koketirali z Rusijo. Smo prijatelji z Izraelci, ki so nam 1991. pošiljali orožje, obenem pa bi priznali Palestino. Nasprotujemo vojaškemu reševanju konfliktov po svetu, hkrati pa premier Miro Cerar tvita o tem, kako da Slovenija podpira vojaško operacijo proti Asadu. Kaj če bi premier govoril le v svojem lastnem imenu ali pa - kar bi bilo še bolje, predvsem pa diplomatsko - izkoristil priložnost in bil enkrat za spremembo tiho?

15.04.2018 00:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Sirija   vojna   Miro Cerar   zunanja politika   NATO   Evropska unija   vojska   referendum   Rusija

Biti član zveze NATO? Zgolj insamo za interese gre, vse drugo je prazno besedičenje. 

Preden me desničarji spet obtožite herezije, se mi zdi nujno opozoriti na nekaj objektivnih dejstev, okoli katerih se, verjemem, bržkone vsi prebivalci te države strinjamo. Najprej o tem, da so nacionalni interes Slovenije varnost, ekonomsko in socialno blagostanje ter zadovoljstvo državljanov. Prav tako se verjetno vsi strinjamo, da je zunanja politika pomemben instrument za zagotavljanje takšne varnosti, blagostanja in sreče ljudi. Glede na stanje v Slovenski vojski pravzaprav nimamo druge kot to, da stavimo na diplomacijo in upamo, da se nikoli več ne bomo zapletli v vojaški spopad. No, hkrati domnevam, da ne bi smelo biti težko doseči soglasja tudi glede tega, da zunanja politika temelji izključno na interesih (Italijani imajo še lepšo besedo za to - il sacro egoismo) in da sta etika in morala pri tem žal že dolgo mrtvi črki na papirju. Kajti kot je zapisal že Friedrich Nietzsche, milost je privilegij močnejšega. V globalni politiki so (trenutno) najmočnejši Američani, sledijo jim Rusi, v ekonomskem smislu pa jih bodo počasi prehiteli Kitajci. Če torej izhajamo iz predpostavke, da zunanja politika Slovenije temelji izključno na interesih, potem se lahko vprašamo, ali se nam bolj splača "igrati" z Američani ali Rusi. Kdo je za nas boljša izbira? Oziroma - ali smo se z odločitvijo za Evropsko unijo in zvezo NATO morebiti napačno odločili?

 

 

Zadnjih šest let je slovenska zunanja politika konfuzna. Še vedno smo v EU in NATO, a hkrati med najvišjimi predstavniki Slovenije in Združenih držav Amerike takorekoč že leta ni uradnih bilateralnih srečanj (nedavni obisk obrambne ministrice pri Jamesu Mattisu v Pentagonu je bil zaradi tega skorajda "zgodovinski"). Na drugi strani jih je nešteto z Rusi. Simpatij do Putinovega establishmenta je v Ljubljani veliko. Rusofili praznujejo, anglofili se počutijo kot Nagodetova skupina leta 1946. Slovenija praviloma ne sodeluje v zahodnih "operacijah" proti Moskvi in zato iz Ljubljane ni bil prisiljen oditi niti en ruski diplomat, čeprav jih je v slovenski prestolnici najmanj 12, za katere kosi na žlebu čivkajo, da so kvečjemu "diplomati". Brez dvoma imajo "diplomate" pri nas tudi Američani, vendar je ruski vpliv postal prevladujoč. Da bi Cerar to "nevtraliziral", je poskušal Američane prepričati, da bi bil smiseln nakup najmočnejše komercialne televizije POP TV, češ da bi tako lahko kontrirali Rusom ...

 

Ves ta trud se vrti okoli javnega mnenja, ki je v Sloveniji po skoraj petnajstih letih članstva v EU in nekaj let manj v Severnoatlantskem zavezništvu izrazito vznemirjeno okoli teh vprašanj. Ko gre za NATO, je postalo že zrevoltirano. Ne pretiravam, če zapišem, da bi bil eventuelni referendum o izstopu iz te vojaške zveze skoraj gotovo poguben za slovensko članstvo, ker bi najmanj 60 % volivcev glasovalo za izstop. Kritična distanca do Evropske unije je sicer precej manjša, vendar je tudi ta opazna in nadaljevanje politične, institucionalne in "schengenske" krize bo nezaupanje do Unije le še okrepilo.

 

Ne glede na razpoloženje med ljudmi, ki je pri nas ta hip brez dvoma bolj naklonjeno Rusiji kot je bilo nekoč v Jugoslaviji privrženo Sovjetski zvezi, pa dejansko nimamo veliko manevrskega prostora za kakršne koli "korekcije" zunanje politike. Razen seveda v primeru radikalnih potez, s katerimi bi prvič v zgodovini zveze NATO pošteno zatresli njeno enotnost; mislim na izstop, ki lahko postane tema predvolilne kampanje. Zakaj pa ne? Levica in celotna sredina nimata nobenih vsebinskih pomislekov, na roke jim gre tudi blamaža Zahoda v primeru Skripal ter fiasko z bombardiranjem "kemičnega" Asada v Siriji. Če se rejting Evropske unije pri nas še nekako drži nad petdesetimi odstotki, je glede Severnoatlantskega zavezništva porazen. Slovenska politika mimo tega ne more in ne sme iti. To sicer ne pomeni, da bi morali izstopiti iz NATO, res pa je, da bo potreben določen nacionalni konsenz glede argumentacije, zaradi katere smo se sploh včlanili, smo danes članica in nameravamo to tudi ostati. Na tem mestu je edini racionalni argument ta, da so koristi od članstva še vedno večje od negativnih posledic izstopa. Jasno pa smo na tem mestu likvidirali etično-moralne razsežnosti tega vprašanja.

 

Članstvo v zvezi NATO je torej nujno zlo; je zgolj in samo posledica nacionalnega interesa, vse drugo je prazno besedičenje. Nobena mednarodna organizacije ni brezmadežna, NATO pa ima še posebej veliko okostnjakov v omari. Kritiki tega nikoli ne pozabijo omeniti, zagovorniki pa jim potem očitajo, da imajo ideološke predsodke in da izhajajo iz antiamerikanizma in nekakšnih protizahodnih čustev. Če odmislimo dejstvo, da ima vsaka stran(ka) svoj prav glede tega, potem je seveda edino tehtno vprašanje povezano z alternativo članstvu v NATO; kaj nam lahko zagotavlja - vsaj teoretično - podobne varnostne garancije?

 

Nihče. Druge ali tretje opcije ni. Edina rešitev bi bila (oborožena) nevtralnost po zgledu Švice, Švedske in Avstrije. Gre za tri visoko razvite in ekonomsko stabilne države, ki so nevtralnost razglasile že pred desetletji. In kar je najpomembneje, njihovo nevtralnost priznavajo vse države, s katerimi imajo diplomatske odnose. Na nek način se je prek gibanja neuvršnenih za nevtralno poskušala predstaviti Titova socialistična Jugoslavija, v zadnjem času pa z enako distanco od Moskve in Washingtona poskuša nekaj podobnega narediti Srbija, vendar ji bolj slabo kaže. O tem, ali je nevtralnost za Slovenijo v tem vsak dan bolj nepredvidljivem in norem svetu sploh mogoča, bodo mnenja različna. Ni nemogoča, toda vprašanje je, kakšni bi bili stroški zanjo, predvsem pa koliko naporov bi to zahtevalo od države (da ne govorimo o tem, da razglasitev nevtralnosti ni vprašanje trenutka, ampak let, ki minejo, da to kot dejstvo sprejmejo druge države). Zaradi tega se mi zdi celo boljša ideja, da bi se priključili Avstriji in tako "podedovali" tudi njeno nevtralnost.

 

Naprej sem hotel dopisati, da je takšna ideja seveda provokacija in da se šalim. A bolj ko razmišljam o indoléntnežih, ki vodijo Slovenijo, še bolj pa o tistih, za katere se bojim, da jo bodo od letošnje jeseni dalje, bolj se mi zdi, da ideja o priključitvi Avstriji sploh ni tako slaba ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
21
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,939
02/
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,852
03/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,397
04/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,751
05/
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
Uredništvo
Ogledov: 1,125
06/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,541
07/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,175
08/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 1,016
09/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,822
10/
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 970