Komentar

Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne

Upajmo, da bodo 3. junija v Sloveniji res volitve. Lahko se namreč zgodi, da jih ne bo, ker bo izbruhnila III. svetovna vojna. Možnost za to namreč obstaja, čeprav je na srečo še vedno relativno majhna in tudi zadnje bombardiranje "kemičnega Asada" je pretežno le predstava za javnost. Ne glede na to pa status Slovenije v globalnem geostrateškem dogajanju še vedno vzbuja nelagodje; po eni strani bi moralo Slovencem na glavo pasti nebo, da bi dvignili glave in se ozrli po svetu, po drugi pa slovenska vlada nima pojma, kako bi geopolitično umestila državo. Bili bi malo v zvezi NATO, malce pa koketirali z Rusijo. Smo prijatelji z Izraelci, ki so nam 1991. pošiljali orožje, obenem pa bi priznali Palestino. Nasprotujemo vojaškemu reševanju konfliktov po svetu, hkrati pa premier Miro Cerar tvita o tem, kako da Slovenija podpira vojaško operacijo proti Asadu. Kaj če bi premier govoril le v svojem lastnem imenu ali pa - kar bi bilo še bolje, predvsem pa diplomatsko - izkoristil priložnost in bil enkrat za spremembo tiho?

15.04.2018 00:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Sirija   vojna   Miro Cerar   zunanja politika   NATO   Evropska unija   vojska   referendum   Rusija

Biti član zveze NATO? Zgolj insamo za interese gre, vse drugo je prazno besedičenje. 

Preden me desničarji spet obtožite herezije, se mi zdi nujno opozoriti na nekaj objektivnih dejstev, okoli katerih se, verjemem, bržkone vsi prebivalci te države strinjamo. Najprej o tem, da so nacionalni interes Slovenije varnost, ekonomsko in socialno blagostanje ter zadovoljstvo državljanov. Prav tako se verjetno vsi strinjamo, da je zunanja politika pomemben instrument za zagotavljanje takšne varnosti, blagostanja in sreče ljudi. Glede na stanje v Slovenski vojski pravzaprav nimamo druge kot to, da stavimo na diplomacijo in upamo, da se nikoli več ne bomo zapletli v vojaški spopad. No, hkrati domnevam, da ne bi smelo biti težko doseči soglasja tudi glede tega, da zunanja politika temelji izključno na interesih (Italijani imajo še lepšo besedo za to - il sacro egoismo) in da sta etika in morala pri tem žal že dolgo mrtvi črki na papirju. Kajti kot je zapisal že Friedrich Nietzsche, milost je privilegij močnejšega. V globalni politiki so (trenutno) najmočnejši Američani, sledijo jim Rusi, v ekonomskem smislu pa jih bodo počasi prehiteli Kitajci. Če torej izhajamo iz predpostavke, da zunanja politika Slovenije temelji izključno na interesih, potem se lahko vprašamo, ali se nam bolj splača "igrati" z Američani ali Rusi. Kdo je za nas boljša izbira? Oziroma - ali smo se z odločitvijo za Evropsko unijo in zvezo NATO morebiti napačno odločili?

 

 

Zadnjih šest let je slovenska zunanja politika konfuzna. Še vedno smo v EU in NATO, a hkrati med najvišjimi predstavniki Slovenije in Združenih držav Amerike takorekoč že leta ni uradnih bilateralnih srečanj (nedavni obisk obrambne ministrice pri Jamesu Mattisu v Pentagonu je bil zaradi tega skorajda "zgodovinski"). Na drugi strani jih je nešteto z Rusi. Simpatij do Putinovega establishmenta je v Ljubljani veliko. Rusofili praznujejo, anglofili se počutijo kot Nagodetova skupina leta 1946. Slovenija praviloma ne sodeluje v zahodnih "operacijah" proti Moskvi in zato iz Ljubljane ni bil prisiljen oditi niti en ruski diplomat, čeprav jih je v slovenski prestolnici najmanj 12, za katere kosi na žlebu čivkajo, da so kvečjemu "diplomati". Brez dvoma imajo "diplomate" pri nas tudi Američani, vendar je ruski vpliv postal prevladujoč. Da bi Cerar to "nevtraliziral", je poskušal Američane prepričati, da bi bil smiseln nakup najmočnejše komercialne televizije POP TV, češ da bi tako lahko kontrirali Rusom ...

 

Ves ta trud se vrti okoli javnega mnenja, ki je v Sloveniji po skoraj petnajstih letih članstva v EU in nekaj let manj v Severnoatlantskem zavezništvu izrazito vznemirjeno okoli teh vprašanj. Ko gre za NATO, je postalo že zrevoltirano. Ne pretiravam, če zapišem, da bi bil eventuelni referendum o izstopu iz te vojaške zveze skoraj gotovo poguben za slovensko članstvo, ker bi najmanj 60 % volivcev glasovalo za izstop. Kritična distanca do Evropske unije je sicer precej manjša, vendar je tudi ta opazna in nadaljevanje politične, institucionalne in "schengenske" krize bo nezaupanje do Unije le še okrepilo.

 

Ne glede na razpoloženje med ljudmi, ki je pri nas ta hip brez dvoma bolj naklonjeno Rusiji kot je bilo nekoč v Jugoslaviji privrženo Sovjetski zvezi, pa dejansko nimamo veliko manevrskega prostora za kakršne koli "korekcije" zunanje politike. Razen seveda v primeru radikalnih potez, s katerimi bi prvič v zgodovini zveze NATO pošteno zatresli njeno enotnost; mislim na izstop, ki lahko postane tema predvolilne kampanje. Zakaj pa ne? Levica in celotna sredina nimata nobenih vsebinskih pomislekov, na roke jim gre tudi blamaža Zahoda v primeru Skripal ter fiasko z bombardiranjem "kemičnega" Asada v Siriji. Če se rejting Evropske unije pri nas še nekako drži nad petdesetimi odstotki, je glede Severnoatlantskega zavezništva porazen. Slovenska politika mimo tega ne more in ne sme iti. To sicer ne pomeni, da bi morali izstopiti iz NATO, res pa je, da bo potreben določen nacionalni konsenz glede argumentacije, zaradi katere smo se sploh včlanili, smo danes članica in nameravamo to tudi ostati. Na tem mestu je edini racionalni argument ta, da so koristi od članstva še vedno večje od negativnih posledic izstopa. Jasno pa smo na tem mestu likvidirali etično-moralne razsežnosti tega vprašanja.

 

Članstvo v zvezi NATO je torej nujno zlo; je zgolj in samo posledica nacionalnega interesa, vse drugo je prazno besedičenje. Nobena mednarodna organizacije ni brezmadežna, NATO pa ima še posebej veliko okostnjakov v omari. Kritiki tega nikoli ne pozabijo omeniti, zagovorniki pa jim potem očitajo, da imajo ideološke predsodke in da izhajajo iz antiamerikanizma in nekakšnih protizahodnih čustev. Če odmislimo dejstvo, da ima vsaka stran(ka) svoj prav glede tega, potem je seveda edino tehtno vprašanje povezano z alternativo članstvu v NATO; kaj nam lahko zagotavlja - vsaj teoretično - podobne varnostne garancije?

 

Nihče. Druge ali tretje opcije ni. Edina rešitev bi bila (oborožena) nevtralnost po zgledu Švice, Švedske in Avstrije. Gre za tri visoko razvite in ekonomsko stabilne države, ki so nevtralnost razglasile že pred desetletji. In kar je najpomembneje, njihovo nevtralnost priznavajo vse države, s katerimi imajo diplomatske odnose. Na nek način se je prek gibanja neuvršnenih za nevtralno poskušala predstaviti Titova socialistična Jugoslavija, v zadnjem času pa z enako distanco od Moskve in Washingtona poskuša nekaj podobnega narediti Srbija, vendar ji bolj slabo kaže. O tem, ali je nevtralnost za Slovenijo v tem vsak dan bolj nepredvidljivem in norem svetu sploh mogoča, bodo mnenja različna. Ni nemogoča, toda vprašanje je, kakšni bi bili stroški zanjo, predvsem pa koliko naporov bi to zahtevalo od države (da ne govorimo o tem, da razglasitev nevtralnosti ni vprašanje trenutka, ampak let, ki minejo, da to kot dejstvo sprejmejo druge države). Zaradi tega se mi zdi celo boljša ideja, da bi se priključili Avstriji in tako "podedovali" tudi njeno nevtralnost.

 

Naprej sem hotel dopisati, da je takšna ideja seveda provokacija in da se šalim. A bolj ko razmišljam o indoléntnežih, ki vodijo Slovenijo, še bolj pa o tistih, za katere se bojim, da jo bodo od letošnje jeseni dalje, bolj se mi zdi, da ideja o priključitvi Avstriji sploh ni tako slaba ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Hommage Ješi Denegriju: Umetnost oblikuje čas, ne pa ideologija
0
15.07.2018 08:45
Evropa 20. in 21. stoletja izhaja predvsem iz razsvetljenske tradicije in pridobljene antinacistične pozicije. Seveda tudi iz ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
20
13.07.2018 23:00
Kocka je padla. Vlada Mira Cerarja v odstopu je kljub drugačnim napovedim in pomislekom v petek, 13. julija vložila tožbo proti ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Drugi esej o Evropi ali o kdo tu igra na drugo žogo
6
13.07.2018 14:15
Zdi se, da je čas, ki je pred nami, prej čas neprestanih improvizacij pri urejanju skupnega evropskega življenja, kot pa čas ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
3
12.07.2018 16:30
Pogovori z nemškim zunanjim ministrom Genscherjem so bili odločilni.7. julija, praktično sredi vojnega meteža, je naBrioneodšla ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
7
11.07.2018 21:40
Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) poziva politiko, naj jim omogoči porabo 35 milijonov davkoplačevalskih evrov, ki jih še ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
7
10.07.2018 23:00
Še ta teden bo znano, ali bo Janša odklonil ponujeno mandatarstvo. Po vsej verjetnosti ga bo. Prihodnji teden pa se bo bržkone ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
21
09.07.2018 21:30
Je Aleš Šabeder nadčlovek? Je bermensch, kot se je vprašala Milena Zupanič v svojem prispevku pred nekaj meseci? Ni. Ker nihče ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
12
08.07.2018 19:00
To je zgodba o okolju, kjer vlada politikanstvo namesto zrele politike, kjer uspevajo sfalirani igralci namesto ozaveščenih ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Projekt Gorgona kot odgovor na nacionalkomunistično vznesenost Balkanije
1
08.07.2018 11:00
Še dobro, da umetnost med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom ni bila nikoli vključena v imperialno-osvajalne pohode aktualnih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
5
07.07.2018 00:28
Slovensko zdravstvo je ta trenutek kritični bolnik slovenske države. Začeli so mu odmirati ključni organi. Je na poti v ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Slovenska otroška srčna kirurgija v spirali norosti
12
05.07.2018 00:40
Veleumi v Cerarjevi vladi, ki opravljajo tekoče posle, so 28. junija 2018 Državnemu zboru v obravnavo poslali dokument ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Esej o Evropi ali "nekaj krepkih" pred lastnim ogledalom
9
03.07.2018 23:54
Spomnite se časov, ko smo evropsko zastavico kot značko začeli nositi na zavihkih suknjičev. To so bili časi sredi osemdesetih ... Več.
Piše: Igor Bavčar
Zgodovina in umetnost: Ne sprašujte, kam gremo
3
01.07.2018 08:59
Če me ne bi navduševalo mišljenje humanističnih znanstvenikov, umetnikov in filozofov, ne vem, ali bi se sploh še pustil ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uboji na pediatriji: Uvod
8
30.06.2018 18:00
Jutri bo v zgodovini samostojne Slovenije in slovenske medicine prav poseben dan. Jutri bo namreč - 1. julij. Pa ne kakršenkoli ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
V obdobju kislih kumaric nas čaka odločitev o tem, ali nam bo vladala "Natureta koalicija" ali "JBTC koalicija
18
28.06.2018 17:42
Pri oblikovanju prihodnje vlade bosta ključna kriterija njena učinkovitost oziroma sposobnost upravljanja z državo ter odgovor ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
O dobrodelnosti: Ko berem o otrocih v hudi stiski, se mi prikazujejo Milojka Kolar Celarc, Maja Makovec Brenčič in Anja Kopač Mrak
12
26.06.2018 23:54
S težkim srcem ugotavljam, da ljudje, ki prispevajo za dobrodelne namene, finančno podpirajo leno in neorganizirano državo. ... Več.
Piše: Kristjan Lapuh
Kako je klavrno končal džez v mestu, ki sovraži to kozmpolitsko, urbano in ameriško glasbeno zvrst
10
24.06.2018 19:27
Zaradi ideoloških predsodkov džeza pri nas nikoli nismo družbeno povsem sprejeli. Ker je ameriški, univerzalen, kozmopolitski in ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Vesolje je res ogomna potrata prostora
12
24.06.2018 07:59
Njegov film Zvezda ni zapisan z besedo, temveč z znakom zvezde. Če bi me še pred kratkim vprašali, ali poznam ime Johanna Lurfa ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Ponovno odkrita Carole Pateman: "Ko ženske pridejo na oblast, je država nenadoma ogrožena"
12
22.06.2018 17:00
Pred tridesetimi leti je angleška filozofinja, politična teoretičarka in feministka Carole Pateman objavila esej o t.i. ženski ... Več.
Piše: Uredništvo
Pred drugim migrantskim valom: Ali tudi Evropa potrebuje "Mehiški zid", ali kje je Mehika v Evropi?
12
19.06.2018 21:01
Zaskrbljenost nad naraščajočim problemom beguncev je v Sloveniji večja kot volilni rezultat SDS na junijskih volitvah. Ni ... Več.
Piše: Igor Bavčar
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Pri Šarčevih ali zgodba o nemem gusarju in njegovi zgovorni papigi
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 13.938
02/
Za Aleša Šabedra so zdravniki v UKC Ljubljana kot kmetje na šahovnici, bolnica pa postaja mentalno koncentracijsko taborišče
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.756
03/
Toninova dilema: Ali bo vlado sestavil Janša, ali pa gremo jeseni spet na predčasne volitve
Dejan Steinbuch
Ogledov: 7.933
04/
Cerarjevi bi do zadnjega "biznisirali" za milijone: Mobilne frekvence 5G se naj bi prodajale brez dražbe, za "testne namene"
Uredništvo
Ogledov: 2.420
05/
Uboji na pediatriji: 2. del uvoda
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.064
06/
Monopolna ZZZS v službi zdravniško-dobaviteljske mafije ali naslednji socialistični kretenizem
Blaž Mrevlje
Ogledov: 2.006
07/
Vojne obletnice: Med Dobom in Brioni
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.448
08/
Tožba proti Hrvaški zaradi propadle arbitraže in Cerarjeva bolezen norih krav
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.646
09/
Bivši policijski sindikalist Petrović, ki je prek Facebooka rušil Koprivnikarja, zdaj svetuje drugim sindikatom?
Matija Ž. Likar
Ogledov: 1.796
10/
Drugi esej o Evropi ali o kdo tu igra na drugo žogo
Igor Bavčar
Ogledov: 836