Komentar

Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne

Upajmo, da bodo 3. junija v Sloveniji res volitve. Lahko se namreč zgodi, da jih ne bo, ker bo izbruhnila III. svetovna vojna. Možnost za to namreč obstaja, čeprav je na srečo še vedno relativno majhna in tudi zadnje bombardiranje "kemičnega Asada" je pretežno le predstava za javnost. Ne glede na to pa status Slovenije v globalnem geostrateškem dogajanju še vedno vzbuja nelagodje; po eni strani bi moralo Slovencem na glavo pasti nebo, da bi dvignili glave in se ozrli po svetu, po drugi pa slovenska vlada nima pojma, kako bi geopolitično umestila državo. Bili bi malo v zvezi NATO, malce pa koketirali z Rusijo. Smo prijatelji z Izraelci, ki so nam 1991. pošiljali orožje, obenem pa bi priznali Palestino. Nasprotujemo vojaškemu reševanju konfliktov po svetu, hkrati pa premier Miro Cerar tvita o tem, kako da Slovenija podpira vojaško operacijo proti Asadu. Kaj če bi premier govoril le v svojem lastnem imenu ali pa - kar bi bilo še bolje, predvsem pa diplomatsko - izkoristil priložnost in bil enkrat za spremembo tiho?

15.04.2018 00:00
Piše: Dejan Steinbuch
Ključne besede:   Sirija   vojna   Miro Cerar   zunanja politika   NATO   Evropska unija   vojska   referendum   Rusija

Biti član zveze NATO? Zgolj insamo za interese gre, vse drugo je prazno besedičenje. 

Preden me desničarji spet obtožite herezije, se mi zdi nujno opozoriti na nekaj objektivnih dejstev, okoli katerih se, verjemem, bržkone vsi prebivalci te države strinjamo. Najprej o tem, da so nacionalni interes Slovenije varnost, ekonomsko in socialno blagostanje ter zadovoljstvo državljanov. Prav tako se verjetno vsi strinjamo, da je zunanja politika pomemben instrument za zagotavljanje takšne varnosti, blagostanja in sreče ljudi. Glede na stanje v Slovenski vojski pravzaprav nimamo druge kot to, da stavimo na diplomacijo in upamo, da se nikoli več ne bomo zapletli v vojaški spopad. No, hkrati domnevam, da ne bi smelo biti težko doseči soglasja tudi glede tega, da zunanja politika temelji izključno na interesih (Italijani imajo še lepšo besedo za to - il sacro egoismo) in da sta etika in morala pri tem žal že dolgo mrtvi črki na papirju. Kajti kot je zapisal že Friedrich Nietzsche, milost je privilegij močnejšega. V globalni politiki so (trenutno) najmočnejši Američani, sledijo jim Rusi, v ekonomskem smislu pa jih bodo počasi prehiteli Kitajci. Če torej izhajamo iz predpostavke, da zunanja politika Slovenije temelji izključno na interesih, potem se lahko vprašamo, ali se nam bolj splača "igrati" z Američani ali Rusi. Kdo je za nas boljša izbira? Oziroma - ali smo se z odločitvijo za Evropsko unijo in zvezo NATO morebiti napačno odločili?

 

 

Zadnjih šest let je slovenska zunanja politika konfuzna. Še vedno smo v EU in NATO, a hkrati med najvišjimi predstavniki Slovenije in Združenih držav Amerike takorekoč že leta ni uradnih bilateralnih srečanj (nedavni obisk obrambne ministrice pri Jamesu Mattisu v Pentagonu je bil zaradi tega skorajda "zgodovinski"). Na drugi strani jih je nešteto z Rusi. Simpatij do Putinovega establishmenta je v Ljubljani veliko. Rusofili praznujejo, anglofili se počutijo kot Nagodetova skupina leta 1946. Slovenija praviloma ne sodeluje v zahodnih "operacijah" proti Moskvi in zato iz Ljubljane ni bil prisiljen oditi niti en ruski diplomat, čeprav jih je v slovenski prestolnici najmanj 12, za katere kosi na žlebu čivkajo, da so kvečjemu "diplomati". Brez dvoma imajo "diplomate" pri nas tudi Američani, vendar je ruski vpliv postal prevladujoč. Da bi Cerar to "nevtraliziral", je poskušal Američane prepričati, da bi bil smiseln nakup najmočnejše komercialne televizije POP TV, češ da bi tako lahko kontrirali Rusom ...

 

Ves ta trud se vrti okoli javnega mnenja, ki je v Sloveniji po skoraj petnajstih letih članstva v EU in nekaj let manj v Severnoatlantskem zavezništvu izrazito vznemirjeno okoli teh vprašanj. Ko gre za NATO, je postalo že zrevoltirano. Ne pretiravam, če zapišem, da bi bil eventuelni referendum o izstopu iz te vojaške zveze skoraj gotovo poguben za slovensko članstvo, ker bi najmanj 60 % volivcev glasovalo za izstop. Kritična distanca do Evropske unije je sicer precej manjša, vendar je tudi ta opazna in nadaljevanje politične, institucionalne in "schengenske" krize bo nezaupanje do Unije le še okrepilo.

 

Ne glede na razpoloženje med ljudmi, ki je pri nas ta hip brez dvoma bolj naklonjeno Rusiji kot je bilo nekoč v Jugoslaviji privrženo Sovjetski zvezi, pa dejansko nimamo veliko manevrskega prostora za kakršne koli "korekcije" zunanje politike. Razen seveda v primeru radikalnih potez, s katerimi bi prvič v zgodovini zveze NATO pošteno zatresli njeno enotnost; mislim na izstop, ki lahko postane tema predvolilne kampanje. Zakaj pa ne? Levica in celotna sredina nimata nobenih vsebinskih pomislekov, na roke jim gre tudi blamaža Zahoda v primeru Skripal ter fiasko z bombardiranjem "kemičnega" Asada v Siriji. Če se rejting Evropske unije pri nas še nekako drži nad petdesetimi odstotki, je glede Severnoatlantskega zavezništva porazen. Slovenska politika mimo tega ne more in ne sme iti. To sicer ne pomeni, da bi morali izstopiti iz NATO, res pa je, da bo potreben določen nacionalni konsenz glede argumentacije, zaradi katere smo se sploh včlanili, smo danes članica in nameravamo to tudi ostati. Na tem mestu je edini racionalni argument ta, da so koristi od članstva še vedno večje od negativnih posledic izstopa. Jasno pa smo na tem mestu likvidirali etično-moralne razsežnosti tega vprašanja.

 

Članstvo v zvezi NATO je torej nujno zlo; je zgolj in samo posledica nacionalnega interesa, vse drugo je prazno besedičenje. Nobena mednarodna organizacije ni brezmadežna, NATO pa ima še posebej veliko okostnjakov v omari. Kritiki tega nikoli ne pozabijo omeniti, zagovorniki pa jim potem očitajo, da imajo ideološke predsodke in da izhajajo iz antiamerikanizma in nekakšnih protizahodnih čustev. Če odmislimo dejstvo, da ima vsaka stran(ka) svoj prav glede tega, potem je seveda edino tehtno vprašanje povezano z alternativo članstvu v NATO; kaj nam lahko zagotavlja - vsaj teoretično - podobne varnostne garancije?

 

Nihče. Druge ali tretje opcije ni. Edina rešitev bi bila (oborožena) nevtralnost po zgledu Švice, Švedske in Avstrije. Gre za tri visoko razvite in ekonomsko stabilne države, ki so nevtralnost razglasile že pred desetletji. In kar je najpomembneje, njihovo nevtralnost priznavajo vse države, s katerimi imajo diplomatske odnose. Na nek način se je prek gibanja neuvršnenih za nevtralno poskušala predstaviti Titova socialistična Jugoslavija, v zadnjem času pa z enako distanco od Moskve in Washingtona poskuša nekaj podobnega narediti Srbija, vendar ji bolj slabo kaže. O tem, ali je nevtralnost za Slovenijo v tem vsak dan bolj nepredvidljivem in norem svetu sploh mogoča, bodo mnenja različna. Ni nemogoča, toda vprašanje je, kakšni bi bili stroški zanjo, predvsem pa koliko naporov bi to zahtevalo od države (da ne govorimo o tem, da razglasitev nevtralnosti ni vprašanje trenutka, ampak let, ki minejo, da to kot dejstvo sprejmejo druge države). Zaradi tega se mi zdi celo boljša ideja, da bi se priključili Avstriji in tako "podedovali" tudi njeno nevtralnost.

 

Naprej sem hotel dopisati, da je takšna ideja seveda provokacija in da se šalim. A bolj ko razmišljam o indoléntnežih, ki vodijo Slovenijo, še bolj pa o tistih, za katere se bojim, da jo bodo od letošnje jeseni dalje, bolj se mi zdi, da ideja o priključitvi Avstriji sploh ni tako slaba ...

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem
12
17.04.2018 21:42
Drugi tir je vsekakor smiselno graditi, v kolikor je del širše strategije razvoja Slovenije. Vendar ima slednja prednost. Kajti ... Več.
Piše: Igor Kovač
Primer Salisbury: Razmišljanje o slovenskem odnosu do zveze NATO
19
16.04.2018 22:35
V zadnjih tednih se pred našimi očmi odvija politično-vohunski triler o zastrupitvi ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in ... Več.
Piše: Aleksander Geržina
Neznosna lahkost nameravane prodaje Nove ljubljanske banke
8
14.04.2018 00:22
Znani nemški pravni filozof Gustav Radbruch kar nekajkrat slikovito pravi, da si celo brutalno nepošten zakon ne zasluži ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Neutrudljivost in užitek: Opazke o uživaški in potrpežljivi politiki
9
11.04.2018 23:24
Politični hedonizem temelji na konceptu takojšnje zadovoljitve in beži od konceptov, kot so meritokracija, dokazljiva kompetenca ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prekletstvo slabših možnosti
5
11.04.2018 11:55
Polom, ki se obeta Cerarju, bo na koncu koristil levici. Še več. Večji kot bo polom in manj kot se bodo od njega distancirale ... Več.
Piše: Marko Gašparič
Mislim, da obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno
36
08.04.2018 21:27
Debata okrog obveznega cepljenja ne zamre. Imamo dobronamerneže, ki vidijo v obveznem cepljenju mnogo pozitivnega za narodno ... Več.
Piše: Jošt Klemenc
O statistiki in lažeh: So raziskave, ki merijo stanje demokracije, sploh še verodostojne?
6
06.04.2018 21:57
Par desetletij nazaj je stara celinaEvropamorda resda še verjela, da se demokracijo da meriti; demokracija je bila včasih ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
Bodo intervencijsko kardiologijo res zmaličili na nivo vaškega kazinoja?
9
04.04.2018 23:10
Dvajset (20) predavateljev na Slovenski šoli intervencijske kardiologije, ki bodo jutri urbi et orbi razlagali intervencijsko ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Velikonočne misli o levičarskem napuhu, desničarski trmi in liberalcih brez prihodnosti
13
04.04.2018 00:59
Kljub temu da se je polemika med Markom Crnkovičem in Dimitrijem Ruplom že pred nekaj tedni iztekla in navzlic dejstvu, da je ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nobene skrivalnice več: Katalonija je mednarodno vprašanje!
9
02.04.2018 19:07
Politična dogajanja so včasih nerazumljiva, navidezno neracionalna. Vendar, ko človek dobro premisli, uvidi, da sledijo neki ... Več.
Piše: Bojan Brezigar
Hrvatom najstrožje prepovedano ... rubiti butalsko imovino!
2
01.04.2018 10:00
V teh dneh lahko spremljamo, kako stranke kar tekmujejo, katera se bo bolj zavzela za zaščito slovenskega premoženja na ... Več.
Piše: Bine Kordež
Digitalizirani krasni novi svet: Panika je idealen konj za mobilizacijo ljudi
5
31.03.2018 15:59
Starejše generacije ne zmorejo razumeti, da se znanje nalaga, obnavlja in kopiči ves čas. Prav to je tisto, kar omogoča razvoj ... Več.
Piše: Ariana Ferfila
V Putinovi orbiti: Globoka država nas je prestavila v zavezništvo z Rusijo
14
30.03.2018 13:00
Namesto, da bi se - vsaj navzven - pridružilo diplomatskim sankcijam držav zveze NATO in EU proti Rusiji, je slovensko ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Šola 21. stoletja: Izobraževanje na domu kot odgovor na negativno socializacijo javnega šolstva?
7
29.03.2018 21:45
Socialne veščine se razvijejo kot rezultat zdravega okolja in psihološkega zorenja. To, da otrok preživlja vse dneve v veliki ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Živčna vojna med Putinom in Evropo ali kako je Max Otto Stierlitz postal ruski predsednik
25
29.03.2018 00:35
Kakorkoli obračamo, zadnja diplomatska zaostritev odnosov med Putinovo Rusijo in Zahodom zaradi napada z živčnim strupom na ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
15 let kasneje: Spomini na referendum za vstop v EU in NATO
1
28.03.2018 22:42
Pred referendumom me je ameriški državni sekretar Colin Powell - očitno zaradi informacij iz ljubljanskega veleposlaništva - ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Španska inkvizicija ne odneha: Kozlovska sodba v Kataloniji
5
27.03.2018 22:36
Če smo se jeseni spraševali, ali bodo res vsi vidni katalonski politiki končali za rešetkami, je te dni to postalo kristalno ... Več.
Piše: Alenka Vrečar
Bi bilo kaj narobe, če bi imeli "Aktivni državljani" možnost kontrolirati oblast?
4
23.03.2018 23:00
Je to slabo, da so dobili črnci svobodo? Je to slabo, da imajo tudi ženske v Švici volilno pravico? Je to slabo, da bi imeli ... Več.
Piše: Miha Burger
Po Milojki Marjeta ali Danajci prihajajo - Equo ne credite, Teucri! Quidquid id est, timete Danaos et dona ferentes!
7
22.03.2018 01:12
Bistvo in prvi ukrep novega ministra bi moral biti zahteva do organov odkrivanja in pregona najhujših oblik organiziranega ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Pravi obraz novih obrazov: Opazke o voditeljih in strankah
8
20.03.2018 22:24
Demokratične spremembe običajno vodijo starejši ljudje. V preteklosti so za najbolj pomembne državne položaje izbirali izkušene, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Episcentrova raziskava, 2. del: Cerar je najslabši vodja, Židan najbolj nesposoben, Janša pa najboljši vodja in najbolj inteligenten
Uredništvo
Ogledov: 3.224
02/
Raziskava agencije Episcenter: za zmago se bodo borili Janša, Židan in Šarec
Uredništvo
Ogledov: 2.265
03/
Vaške volitve med podalpskimi kozolci na predvečer tretje svetovne vojne
Dejan Steinbuch
Ogledov: 1.954
04/
Zmeda na ustavnem sodišču pri obravnavi Banke Slovenije in luknje slovenskih bank
Žiga Stupica
Ogledov: 1.602
05/
Neutrudljivost in užitek: Opazke o uživaški in potrpežljivi politiki
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1.669
06/
Transspolnost v slovenščini: Bomo nekoč pisali "povabili_e so ga_jo k sodelovanju"?
Saška Štumberger
Ogledov: 1.734
07/
Primer Salisbury: Razmišljanje o slovenskem odnosu do zveze NATO
Aleksander Geržina
Ogledov: 1.555
08/
Mislim, da obvezno cepljenje v sodobni državi ne more biti uzakonjeno
Jošt Klemenc
Ogledov: 6.669
09/
Prekletstvo slabših možnosti
Marko Gašparič
Ogledov: 1.412
10/
Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem
Igor Kovač
Ogledov: 1.266