Razkrivamo

Raziskava agencije Episcenter: za zmago se bodo borili Janša, Židan in Šarec

Episcenter je med 30. marcem in 10. aprilom letos anketiral 1.005 polnoletnih državljanov, kar je razmeroma velik vzorec. Rezultati kažejo na zmago SDS (19,2 %), sledijo jim socialni demokrati Dejana Židana s 15,9 %, na tretjem mestu pa je trenutno Marjan Šarec s svojo listo (13,7 %). Kot kaže, je Cerarjev odstop Šarcu škodoval, kajti podpora mu je padla za nekaj odstotnih točk. Volitev naj bi se sicer zanesljivo udeležilo 58 % anketiranih, najvišjo volilno udeležbo pa napovedujejo starejši od 65 let, in sicer znaša ta v tej starostni skupini kar 71,9 %. Za primerjavo: leta 2014 je na predčasnih volitvah v državni zbor na volišča odšlo 51% volilnih upravičencev. Episcentrova anketa sicer bistveno ne odstopa od rezultata agencije Ninamedia, ki ga je objavil sobotni Dnevnik in ki je napovedal 55 % volilno udeležbo.

15.04.2018 21:45
Piše: Uredništvo
Ključne besede:   Episcenter   anketa   volitve   SDS   LMŠ   SD   Levica   DeSUS   NSi   Miro Cerar   Marjan Šarec   Janez Janša   Matej Tonin

Foto: Urad predsednika republike

Napovedujemo izredno živahno volilno kompanijo, v kateri se bodo spopadle tri kategorije strank: favoriti za prva mesta, stranke, ki želijo izboljšati rezultat, ter stranke, ki se borijo za prestop parlamentarnega praga.

Vprašanje agencije Episcenter je bilo v bistvo dvojno, "Kateri stranki bi zaupali svoj glas?" oziroma "Katera stranka vam je najbližja?", odgovarjali pa so le tisti anketiranci, ki bi se volitev verjetno oziroma zanesljivo udeležili ter tisti, ki o udeležbi še niso odločeni. Zanimiv je predvsem zdrs Liste Marjana Šarca iz prvega na tretje mesto in ponoven vzpon Mira Cerarja in njegove stranke SMC na skoraj 9 %. Če je še do nedavnega obstaja realna možnost, da se stranka Mira Cerarja sploh ne bo več uvrstila v parlament, se je to z njegovim odstopom prejšnji mesec zelo spremenilo. Ker Šarčeva lista "jemlje" glasove iz bazena volivcev SMC, se seveda vsak dvig SMC posledično pozna pri dosegu liste kamniškega župana. Iz rezultata ankete je moč razbrati tudi to, da je prihod Mateja Tonina pozitivno vplival na "rejting" Nove Slovenije, saj ji je povečal potencial na skoraj 15 %. In čeprav NSi trenutno kaže 8 %, je to komaj polovica potenciala, ki ga ima ta stranka. Enako, zanimivo, bi lahko rekli za stranko Levica, ki svojega potenciala prav tako (še) ni izkoristila. Razlogi za velike razlike med največjim potencialom posamezne stranke in realnim dosegom so predvsem posledica izredno velikega števila strank, ki so se pojavile tik pred zdajci in bodo nastopile na letošnjih državnozborskih volitvah. Konkurenca bo torej velika na obeh političnih polih.

 

 

Ne glede na volilno abstinenco so starejši nad 65 let precej disciplinirani, ko gre za volilno pravico.

 

 

SDS spet prva, Tonin dviguje NSi, DeSUS trenutno še "zunaj" parlamenta

 

Če je bilo leta 2014 na volilnem lističu 17 strank, jih bo letos kar 21. Če razliko izrazimo v odstotkih, pomeni to skoraj 25 % več strank. Posledično imajo volivci na voljo več strank, o katerih lahko razmišljajo. Rezultat Episcentrove ankete nedvoumno kaže, da sta Miru Cerarju odstop in vloga žrtve nedvomno koristila. Trenutno sta NSi in SMC praktično izenačeni. Največje presenečenje pa je stranka DeSUS, ki ta hip po dosegu ne preseže parlamentarnega praga, ki znaša 4 odstotke. (Opomba: stranke, ki po tej raziskavi niso še zanesljivo presegle tega praga, navajamo ločeno!). Nizek rezultat upokojenske stranke gre verjetno iskati v dejstvu, da se njen predsednik Karl Erjavec bolj kot s pokojninami ukvarja s priznanjem Palestine, ki upokojencem po naši oceni v nobenem pogledu ne more izboljšati življenja. Poleg tega so pokojnine v tem mandatu (2014-2018) realno najmanj rastle, zato DeSUS posledično izgublja zaupanje svoje volilne baze. Največ potenciala, ki je praktično izenačen in znaša med 24 in 25 %, pa imajo prvi tri stranke, torej SD, SDS in LMŠ.

 

 

Ali bo o tem, katera izmed treh izenačenih strank bo zmagala, odločil zadnji teden pred volitvami?

 

 

Bratuškova in Dobovšek še vedno "na prepihu"

 

Poleg strank, ki so zanesljivo presegle parlamentarni prag, imamo tu še stranke, ki sicer imajo konkreten potencial, da prag presežejo, vendar to ni nujno oziroma samoumevno, kajti njihov končni uspeh je odvisen od aktivnosti v prihajajoči volilni kompanji. Zaradi nižjih odstotkov in intervala zaupanja je težko napovedati, kateri od teh strank bo to dejansko uspelo in kateri ne. Zato navajamo le tiste, ki s svojim potencialom zanesljivo presegajo parlamentarni prag. Med njimi ni Slovenske ljudske stranke, saj je odstotek tistih, ki o tej stranki razmišljajo ta trenutek komaj 4 %. To pomeni, da bi ta stranka komaj zlezla čez parlamentarni prag celo v primeru, ko bi jo volili vsi, ki o ljudski stranki danes zgolj razmišljajo. V praksi je to bolj malo verjetno.

 

Enako velja tudi za stranko Andreja Čuša in Zelene. Bolj optimističen je lahko novinar Bojan Požar, saj ima ta trenutek že 5-odstotni potencial in se je v tem pogledu izenačil Pozitivno Slovenijo ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Po drugi strani imata Bojan Dobovšek in Alenka Bratušek oba enak 7-odstotni potencial, vendar sta ta trenutek po realnem dosegu še vedno oba pod parlamentarnim pragom. Pri tem ponovno opozarjamo, da potencial zajema vse tiste, ki so v anketi odgovorili, da o stranki "razmišljajo". Od volilne kompanije je torej odvisno, če se bo ta potencial tudi pretvoril v dejanski rezultat.

 

 

Potencialna podpora ne pomeni tudi dejanskega odstotka glasov na volilno nedeljo.

 

 

Kdo komu jemlje glasove

 

V spodnji tabeli je Episcenter križal podatek realnega in maksimalnega dosega. Ker so vsi anketiranci, kot smo že omenili uvodoma, odgovarjali na dve vprašanji, in sicer na "Katere so tiste stranke, o katerih razmišljate, da bi jim zaupali svoj glas?", drugo pa je bilo "Katera stranka vam je najbližja", s čimer so izrazili podporo tisti stranki, za katero bi ta trenutek verjetno glasovali.

 

Tako ugotovimo, da se bi jih od vseh, ki razmišljajo, da bi volili Listo Marjana Šarca, zanjo ta trenutek odločilo komaj 56 %. V primeru SDS se recimo od vseh, ki o tej stranki razmišljajo, zanjo odloči 80 %. To pomeni, da ima SDS ta trenutek najbolj zvesto volilno bazo. Druga stranka z najbolj zvesto volilno bazo pa je SD s 64 % doseženega deleža potenciala. Iz spodnje tabele tako lahko razberemo, da Marjan Šarec največ glasov jemlje SMC, SD, Levici in Alenki Bratušek. SMC pa ima največ potencialnih volivcev pri SD in Marjanu Šarcu. Bojan Dobovšek ima znotraj tistih, ki razmišljajo, da bi volili njegovo Dobro državo, 31 % takih, ki trenutno volijo SDS, in 10 % takih, ki volijo SMC.

 

Največje presenečenje je torej ugotovitev, da Marjan Šarec še največ glasov vzame prav strankam levega pola in izredno malo glasov strankam na desnici. Stranka Levica pa največ glasov jemlje SMC. Ti podatki so pomembni, ker iz njih lahko izberemo, kdo bo komu med volilno kompanijo "kradel" volivce. Iz tabele razberemo, kako bi lahko potencialno prehajali glasovi in pa tudi, kdo ima še potencial za rast. Če je razkorak med maksimalnem in realnim dosegom velik, obstaja potencial rasti in obratno.



 

 

 

Obeta se boj treh favoritov: SDS, SD in LMŠ

 

Nedvomno bo letošnjo volilno kompanjo najbolj zaznamoval spopad treh favoritov, pri čemer bo imel vsak svojo strategijo "jemanja glasov". SD lahko poveča svojo prednost, če uspe Miru Cerarju in Marjanu Šarcu prevzeti čim več volivcev. Enako lahko največ volivcev pridobi tudi Levica, če slednje vzame SMC in Šarcu. Marjan Šarec bo zato gotovo ubral strategijo "bili ste v vladi, pa niste naredili nič, zakaj bi ponovno verjeli vašim obljubam?!". Vladna koalicija bo verjetno kazala drug na drugega - kar tako ali tako že počnejo. Janez Janša pa bo moral volivce prepričati, da tako stranke aktualne vladne koalicije kot tudi nov(i) obraz(i) ne pomenijo prave rešitve, saj gre za iste, takorekoč reciklirane kadre. Nič lažje naloge nima Matej Tonin, ki je "nov obraz stare stranke" in bi ga strankini strategi radi javnosti predstavili kot nekakšnega slovenskega Sebastiana Kurza. S svojim prihodom je Tonin vsaj v anketah sicer dejansko povečal rezultat stranke za 20 % (pri čemer potencial NSi znaša 14,5 %), vendar ga čaka še dolga pot, če bo iz sedanjih 8 % (kolikor NSi prinašajo ankete) stranko spravil čez magično mejo desetih odstotkov in tako upravičil zaupanje volilne baze NSi.  

 

V podobnem položaju je tudi Levica, ki mora izboljšati svoj rezultat, če želi povečati ugled med levo volilno bazo. Na kočno razmerje sil pa bo zagotovo vplival tudi rezultat, ki ga bo dosegel novinar Bojan Požar, čigar potencial so izredno razočarani volivci, ki se čutijo nemočne v državi, kjer prevladujejo lobiji, korupcija in dogovorna ekonomija.

 

Izhajajoč iz Episcentrove ankete torej še bolj suvereno napovedujemo izredno živahno volilno kompanijo, ker se bodo spopadle tri kategorije strank: favoriti za prva mesta, stranke, ki želijo izboljšati rezultat, ter stranke, ki se borijo za prestop parlamentarnega praga 4 %.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
4
23.05.2022 18:30
Vili Kovačič, predsednik Društva davkoplačevalci se ne damo in predsednik društva Slovenski TIGR 13. maj je na mandatarja in ... Več.
Piše: Uredništvo
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
16
14.05.2022 21:10
V drugem delu prispevka bomo predstavili tezo o dolgoročni umiritvi Rusije, ki se zdi ta hip morda marsikomu nezaslišana, vendar ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
15
13.05.2022 20:06
Ruska federacija je po razpadu Sovjetske zveze še naprej imperij, ki si podreja številne manjše narode, ki bi sami po sebi raje ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Slovenija, moja socialna država: Stopnja dohodkovne neenakosti pri nas je še vedno med najnižjimi na svetu
4
06.05.2022 23:00
Ali je Slovenija socialna država, kot piše v ustavi? Seveda na to vprašanje ne moremo oblikovati enoznačnega odgovora. Verjetno ... Več.
Piše: Bine Kordež
Illegal Pakistani migrants fomenting extremism and security challenges in Europe
12
04.05.2022 21:16
The unchecked illegal migration from Pakistan to Europe during the past few decades has turned into a security and law order ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
O imperializmu in rašizmu: Ruska agresija na "manjvredno" Ukrajno ima predvsem kulturni kontekst
27
03.05.2022 21:11
Rusija je napadla Ukrajino iz razlogov, ki niso odvisni od Putina, Zelenskega, zveze NATO ali česa podobnega. V ozadju je precej ... Več.
Piše: Maksimiljan Fras
Tudi po zadnjih volitvah razmerje med levico in desnico ostaja pri 60 : 40 v korist levice
30
28.04.2022 23:00
Tudi zadnje parlamentarne volitve so potrdile, da je slovensko volilno telo nekoliko bolj nagnjeno v levo. Seštevek glasov ... Več.
Piše: Uredništvo
Zgodovinska zmaga, zgodovinski poraz in zgodovinska priložnost za rdeče-črno koalicijo
33
25.04.2022 06:55
Nedeljske volitve so presenetile trikrat: s prepričljivo prednostjo zmagovalne stranke pred konkurenco, z visoko volilno ... Več.
Piše: Uredništvo
Časi so prekleto resni: Slovenska industrija pred energetsko, oskrbovalno in politično krizo
15
11.04.2022 23:45
Na nedavnem vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju, ki se je odvijal 23. marca, je bilo slišati veliko pozitivnega in lepega o ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Vojna v Ukrajini in žrtve min: Pobuda slovenski vladi in vsem slovenskim političnim strankam
5
07.04.2022 19:00
Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je pred dnevi opozoril, da bodo potrebna desetletja, da se v Ukrajini odstranijo vse ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Čas je, da naredimo vse, da bodo vojni zločini ruske vojske zadnja manifestacija tega zla na zemlji."
24
04.04.2022 18:15
Ponedeljkovi prizori iz Buče, ki so šokirali svet, dokazujejo, da so bili strahovi pred Putinovi vojnimi zločini upravičeni. In ... Več.
Piše: Uredništvo
Putinovi prsti v balkanskem kotlu: Ali se v Bosni in Hercegovini kuha nova vojna?
22
01.04.2022 19:00
Ugibanja, ali bo v Bosni in Hercegovini ponovno izbruhnilo nasilje, se bodo po nedeljskih predsedniških volitvah v Srbiji, kjer ... Več.
Piše: Uredništvo
Diskriminacija na nacionalki: RTV Slovenija v predvolilnih soočenjih še vedno ločuje parlamentarne in neparlamentarne stranke
24
31.03.2022 19:00
Volitve so pred vrati, sezona predvolilnih soočenj je na vrhuncu, na javni RTV Slovenija pa imajo ponovno težave s tolmačenjem ... Več.
Piše: Tilen Majnardi
Dosje ruski oligarhi v Sloveniji (1): Slovenska industrija jekla in sprenevedanje družine Zubitski
15
30.03.2022 11:00
Zgodba o Slovenski industriji jekla (SIJ), za katero stoji ruska družina Zubitski, si brez dvoma zasluži pozornost medijev in ... Več.
Piše: Uredništvo
Bitka za resnico: Tri največje ruske medijske laži v informacijski vojni z Ukrajino
18
24.03.2022 00:30
Putinova resnica o vojni v Ukrajini je na ruskih tleh povsem dominantna, saj zelo malo Rusov razume tuje jezike, še manj pa jih ... Več.
Piše: Uredništvo
Brez panike, slovenski pokojninski sistem ne bo bankrotiral!
8
21.03.2022 21:36
V medijih pa tudi v strokovni literaturi skoraj dnevno prebiramo prispevke o skorajšnjem razpadu našega pokojninskega sistema. ... Več.
Piše: Bine Kordež
Balkanski sod smodnika: "Dodik je pripravljen razglasiti neodvisnost Republike Srbske in po modelu Donecka in Luganska poklicati Rusijo na pomoč."
14
17.03.2022 23:30
Rusija bo obtičala v Ukrajini in zato išče rešitev, da se izvleče na način, da sproži nov konflikt v Bosni in Hercegovini. Tako ... Več.
Piše: Uredništvo
Putin se pripravlja na obleganje Kijeva, obenem pa išče svoje naslednje žrtve kot tudi zaveznike
28
13.03.2022 23:59
Slabše ko gre ruski armadi v Ukrajni, večje so frustracije Kremlja in hujša je propagandna vojna Putinovega režima. Takšen je ... Več.
Piše: Uredništvo
China-Pakistan Nuclear Pact: Pakistan already has about 165 nuclear warheads
12
11.03.2022 20:00
The China-Pakistan nuclear cooperation started in 1986 with the construction of nuclear power plants in Pakistan constructed ... Več.
Piše: Valerio Fabbri
Sodba v imenu ljudstva: Umik izjave
0
08.03.2022 12:00
Skladno s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi Igor Funa zoper NSM, neodvisni spletni medij, d.o.o., ki se nanaša na sodbo ... Več.
Piše: Uredništvo
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
"Če svoboda sploh kaj pomeni, pomeni pravico ljudem povedati, česar nočejo slišati": Orwellov abecedarij slovenske javne sfere
Andrej Capobianco
Ogledov: 1.650
02/
Ruski imperializem (2. del): "Zahod mora Rusijo ustaviti v Ukrajini in jo privesti do razpada, kajti le tako bo mogoče ustaviti rusko agresivnost"
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.740
03/
Marle pa ni več
Ana Jud
Ogledov: 1.382
04/
Če ne verjamete v nič, se tudi borili ne boste za nič
Miha Burger
Ogledov: 1.390
05/
Maščevalni pohod analitika Maksutija, dolgotrajni covid in potem še opičje koze
Milan Krek
Ogledov: 1.106
06/
Ruski imperializem (1. del): Putinovi generali na fronto v Ukrajino kot topovsko hrano pošiljajo pripadnike etničnih manjšin
Maksimiljan Fras
Ogledov: 1.569
07/
Intervju z Lavrovom: "Moja vloga ni napovedati vojne Rusiji, opravljati moram le svoje delo"
Valerio Fabbri
Ogledov: 950
08/
V imenu civilne družbe: Pismo prijatelju, bodočemu predsedniku vlade Robertu Golobu
Uredništvo
Ogledov: 657
09/
Tektonski premiki na severu: Švedski in finski vstop v NATO dokazuje, da zavezništvo niti slučajno ni "klinično mrtvo"
Božo Cerar
Ogledov: 854
10/
Golobov poskus konsolidacije levičarskih in kakor liberalnih strank v LDS 2.0 se bo končal podobno klavrno kot epilog v Frankensteinu
Ana Jud
Ogledov: 2.697