Komentar

Vlak za drugi tir je odpeljal vsaj pred desetletjem

Drugi tir je vsekakor smiselno graditi, v kolikor je del širše strategije razvoja Slovenije. Vendar ima slednja prednost. Kajti še preden se podamo v megalomanske projekte, je dobro vedeti, kaj so naši cilji, poti do njih in orodja za dosego teh ciljev. Morda vizija obstaja, morda je drugi tir fantastični prvi korak razvoja Slovenije, vendar nam teh idej nobena slovenska vlada še ni predstavila.

17.04.2018 21:42
Piše: Igor Kovač
Ključne besede:   Igor Kovač   drugi tir   Divača   Koper   Luka Koper   železnica   5. koridor   Evropa   Slovenske železnice

Če smo za odsek do Hodoša potrebovali 10 let, pa ima proga zgolj en predor, potem novega tira ni realno pričakovati pred letom 2030. Do takrat pa bo Slovenija že skoraj desetletje obkrožena s hitrimi tovornimi železnicami.

Septembra 2017 sem v Večeru (vir) objavil članek "Kaj ti bo torba, če pa 'maš kolo?", v katerem sem razgrnil svojo skepso do projekta drugi tir. Glavna graja je bila uperjena proti njegovi utemeljitvi. Ta ni vključevala nikakršne vzročne logike ali sklepanja, kako bo projekt prispeval k dobrobiti Slovenije. Nametani izrazi pohvale in optimizma, četudi mestoma podprti s korelacijo med različnimi ekonomskimi spremenljivkami, niso kavzalni mehanizem. Prav slednje pa ob takšnem projektu moramo zahtevati zaradi njegovega pomena in cene. Brez tega v smiselnost projekta ne moremo verjeti. Ker zagovorniki do sedaj niso postregli z detajlno argumentacijo - oziroma je do danes nisem zasledil -, na portalu+ objavljam daljšo različico originalnega prispevka.

 

Mlajši bralci ste se ob naslovu gotovo namuznili. Gre namreč za referenco na spletno senzacijo izpred desetletja – Požigalec. Junaka v kratkem videu simpatično demonstrirata napačen silogizem, ki je značilen tudi za argumentacijo v prid drugega tira. Tistega, o katerem bomo /znova/ odločali na referendumu. Kakor je ugotovil tudi OECD, jasne vzročne-logične povezave med tem projektom, njegovim generiranjem zdrave in realne gospodarske rasti ter razvojem Slovenije namreč ni. Projekt ima tri bistvene pomanjkljivosti: ne upošteva ekonomskih zakonitosti ponudbe, povpraševanja in geopolitične realnosti zadnjih dveh desetletji. Samo z drugim tirom izzivov, pred katerimi je Slovenija, ne bomo rešili. Jih bomo zgolj znova pometli pod preprogo.

 

 

Kaj lahko ponudijo Slovenske železnice?

 

Teoretična zmogljivost železniškega prevoza iz Luke Koper po obstoječem enem tiru iz Kopra do Divače je en vlak na pet minut. Zaradi varnostnih razlogov moramo upoštevati nekaj časovnega razmaka med vlakoma. Če enkratno povečamo razmik tako, da en vlak pelje po tiru na vsakih deset minut, lahko v eni uri pelje 6 vlakov – 3 v vsako smer. V enem dnevu 144, kar pomeni, da bi lahko iz luke vsak dan odpeljalo 72 vlakov. Normativ Slovenskih železnic je 23, dnevni rekord pa 61 (ob obisku Viktorja Orbana v času druge Janševe vlade). Tir torej ponavadi obratuje z le 32% zmogljivostjo. Zakaj tako malo, če pa so ga Slovenske železnice očitno sposobne izrabiti v 85 % kapaciteti. Fundamentalni problem prvega tira leži torej drugje: v Luki Koper in ne v tiru samem. V kolikor bi imeli večje pristanišče, z možnostjo procesiranja več tovora, bi bila posledično tudi obremenitev enega tira večja in tudi potreba po drugem tiru večja. Izgradnja drugega tira bi torej imela smisel, če bi zagotovili zadostne količine blaga. Vendar pa nas nedavna blokada širitve luke ter vsesplošna pasivnost in negotovost glede razvoja tega pristanišča ne navdajata z optimizmom, da bi bilo kaj takega sploh mogoče. Še več, tudi glede promoviranja in lobiranja Luke Koper kot vstopne točke za Evropo stori slovenska zunanja politika bistveno premalo.

 

Kaj pa vlaki in transport iz Italije? "Moramo" tudi zaradi tega imeti drugi tir? Argument je problematičen iz dveh vidikov: neuporabe že obstoječih povezav in nezadostna koordinacija severnojadranskih pristanišč. Že sedaj imamo 3 železniške prehode z Italijo, vendar v uporabi ni niti eden (ne za potniški ne za tovorni promet). Prav tako se Slovenija ni borila za umestitev teh prehodov v mednarodne vozne rede v okviru Mednarodne železniške zveze (UIC). Posledično tudi Evropska unija ni želela financirati obnove proge Trst-Divača.

 

Koridor 5 je tako postal slepo črevo. Njegova oživitev bi bila možna ob koordinaciji severnojadranskih pristanišč. Uradno takšna zveza obstaja, vendar zgolj na papirju (NAPA). Resnega skupnega nastopa Benetk, Trsta, Kopra in Reke na svetovnih trgih ni. V kolikor bi bilo tako, bi bila NAPA bilo največje evropsko pristanišče. Z nekaj majhnimi investicijami, reformami ob skupnem trženju in sistemskih efektih, ki so vedno večji, kot je zgolj seštevek njegovih elementov, bi se ta zveza lahkotno uvrstila na drugo mesto, takoj za Rotterdamom.

 

Ali je takšna povezava v trenutnih odnosih s Hrvaško sploh mogoča? Še pred desetletjem je bila Italija zelo zainteresirana za tovrstno sodelovanje in prenovo omenjenega koridorja. Vendar je naša nevoljnost Italijane prisilila v iskanje drugih rešitev. Zanimivo je, da so tisti, ki so nasprotovali italijanski iniciativi leta 2008, danes najbolj vneti zagovorniki drugega tira. Z veliko pomočjo Evropske komisije za transport, ki jo je "po naključju" vodil današnji predsednik Evropskega parlamenta, Italijan Antonio Tajani, je Italija zgradili hitro železnico okoli Slovenije. Je takšnemu razvoju dogodkov dodatno prispevalo tudi stališče kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja konec leta 2008, da je slovenski nacionalni interes, da nas omenjeni koridor obide?

 

 

Zakaj sploh izbrati Slovenijo?

 

V idealnem scenariju, če je celoten vlak namenjen iz Kopra v zaledne države – na primer Budimpešto – so Slovenske železnice še vedno časovno konkurenčne. Hitra železnica iz Trsta preko Avstrije v Budimpešto še ni v celoti zgrajena, zato razlike v času v tem primeru ni. Razlike nastanejo, ko je potrebno vagone prerazporediti na različne konce in kraje. V tem so Slovenske železnice zelo zamudne in v Budimpešto pripeljejo vagone v treh dneh, alternativna pot pa v dveh. Vse to pa je zgolj trenutno stanje, saj Avstrija že izvaja 17 milijard vredno posodobitev svojega celotnega železniškega tovornega prometa, ki bo omogočal hitrosti do 200 km/h do leta 2024. Vendar pa so Slovenske železnice stroškovno nekonkurenčne. Za enako storitev imajo trikrat več stroškov kakor Avstrijci – posledica kadrovskih normativov, kjer v slovenski različici delo opravljajo trije, v avstrijski pa zgolj eden (na primer: preklapljanje vlakov, zavorni preizkusi).

 

Morda najpomembnejše pa je, da s samo izgradnjo drugega tira nismo rešili težav slovenske transportne poti. Ozka grla so (vsaj) še Ljubljana, ki nima železniške obvoznice, in Zasavje. Dejstvo je, da zaradi naklona obstoječega tira lahko enolokomotivna kompozicija prevaža zgolj 700 ton blaga, medtem ko proga Trst-Celovec prenese 1500 ton. A vendar se ta argument za drugi tir hitro razblini, ko ugotovimo, da tudi po drugih trasah v Sloveniji vlada takšna "podhranjenost". Na primer: Slovenske železnice imajo v lasti lokomotive, ki bi bile sposobne tovor peljati 200 km/h, vendar naši tiri tega ne podpirajo. Trenutna obnova proge na Štajerskem gre v to smer, vendar z njo problema še zdaleč nismo rešili. Tako kot ga tudi drugi tir sam po sebi ne bi. Denar je potrebno nameniti tudi za obnovo in izgradnjo drugih odsekov železnic po vsej Sloveniji. Navsezadnje pa je potrebno izpostaviti, da Slovenskim železnicam že v današnjih pogojih primanjkuje tako lokomotiv kot tudi strojevodij in si morajo lokomotive in vagone sposojati pri tujcih, kar močno zmanjšuje dobiček. Vpliv te anomalije se bo z večjimi številkami zgolj eksponentno povečeval - z drugim tirom ali brez njega.

 

 

Geografija je usoda, geopolitika ja odločitev

 

Ta de Gaulleova misel pooseblja našo težavo. Mimo dejstva, da geografija zaledja slovenske obale ni najbolj naklonjena izgradnji hitre železnice, ne moremo. Pa vendar bi s paralelno izgradnjo cestnega in železniškega križa v zadnjih 25 letih lahko to oviro prebrodili. Sedaj je, žal, prepozno. Če smo za odsek do Hodoša potrebovali 10 let, pa ima proga zgolj en predor, potem novega tira ni realno pričakovati pred letom 2030. Do takrat pa bo Slovenija že skoraj desetletje obkrožena s hitrimi tovornimi železnicami. V nekaterih državah bodo takrat že obratovali tretji ali celo četrti tiri (Belgija, Nizozemska). Torej nas bo čas znova prehitel.

 

Vlak za drugi tir je tako odpeljal vsaj pred desetletjem. Ko je EU objavila zemljevid financiranja projektov izgradnje hitrih železnic, je leta 2009 postalo nedvoumno jasno, da Budimpešta prevzema vlogo železniškega vozlišča Evrope. Ne samo, da glavna prometnica vzhod-zahod ne gre preko Slovenije, ampak gredo tudi glavne poti iz severa proti jugu skozi Budimpešto. Ni čudno, ko pa je edini enotirni železniški odsek med Hamburgom in Solunom prav med Jesenicami in Ljubljano. Pa vendar se je v tistem obdobju, neposredno pred in po finančni krizi 2008, znova odprla priložnost za izkoriščanje naše geografske lege v povezavi z železnicami: utekočinjen zemeljski plin. Zgodbe o plinskem terminalu se verjetno vsi dobro spominjamo. Ima tipičen slovenski konec. Druge sredozemske države pospešeno gradijo tovrstne objekte in žanjejo pozitivne eksternalije, Slovenija pač ne. Našo opevano geografsko usodo so povozile naše napačne geopolitične (ne)odločitve.

 

 

Voltaire: Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto česar ne

 

Da ne bom zvenel anankastično, drugi tir je vsekakor smiselno graditi, v kolikor je del širše strategije razvoja Slovenije. Vendar ima slednja prednost. Namreč, preden se podamo v megalomanske projekte, je dobro vedeti, kaj so naši cilji, poti do teh ciljev in orodja za dosego teh ciljev. Morda vizija obstaja, morda je drugi tir fantastični prvi korak razvoja Slovenije, vendar nam teh idej vlada še ni predstavila.

 

Kar smo slišali je zgolj logika Požigalca. A prav o dolgoročnem razvoju Slovenije bi morali državljani odločati in s tem kreirati družbeni konsenz. Gre za identifikacijo vitalnega nacionalnega interesa, o katerem je toliko pisal France Bučar. V nasprotnem primeru smo kot država lahek plen "nacionalnih interesentov", ki s pridom izkoriščajo stanje "če ne veš, kam si namenjen, si vedno na pravi poti". Ob odsotnosti takšnega konsenza bo izgradnja predlaganega drugega tira znova vodila v prenapihnjen gradbeni sektor, ki bo sicer generiral gospodarsko rast, vendar ta ne bo imela realnih osnov in učinkov. Ob prvi krizi po končanem projektu bomo spisali zgodbo na las podobno tisti iz leta 2008. V dani situaciji, mednarodni (geopolitični nesmisel gradnje drugega tira) in domači (splošna slovenska nedržavotvornost) bi bilo vredno razmisliti, da namesto projekta drugega tira podaljšamo obstoječi drugi tir od Kozine do Divače. Hkrati podaljšamo izvlečni tir iz luke Koper do Hrpelj. S tem bi zelo hitro in relativno poceni zmanjšali enotirni del na okoli 12 km, s čimer bi po mojih izračunih povečali kapaciteto tega odseka na 200 vlakov na dan. Preostali denar šel raje za prenovo drugih delov železniških prog v Sloveniji.

 

Igor Kovač je raziskovalec na univerzi v Cincinnatiju.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
12
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,164
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,431
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,289
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,595
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,265
06/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,054
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,156
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,127
09/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 895
10/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,078