Komentar

Odprto pismo Marjanu Šarcu

Spoštovani! Pišem Vam zato, ker mi ni vseeno, kaj se dogaja z deželo, v kateri živim, v kateri sem se rodil in ki tako ali drugače kroji mojo usodo. Pišem Vam tudi zato, ker sem prepričan, da boste na bližajočih se volitvah usodno zaznamovali slovensko politično krajino.

24.04.2018 23:02
Piše: Vid Sagadin Žigon
Ključne besede:   pismo   Marjan Šarec   volitve   Vid Sagadin Žigon   umetnost   kultura

Foto: Mediaspeed

Ste nepopisan list papirja, kar imajo volilci radi, ker lahko nanj vpišejo svoje želje in pričakovanja, svoje nade in svoje strahove, svoje predstave in svoje ideje. Pišem Vam, ker vem, da jih ne boste kar tako izneverili, saj Vaši nastopi izžarevajo odgovorno držo človeka, ki ve, kaj hoče, in to tudi naredi.

 

Po poklicu sem umetnik, še huje, moje poslanstvo je poezija, torej nekaj, kar v današnjem svetu sodi na smetišče zgodovine skupaj z drugimi duhovnimi rečmi, ki so po navadi priznane šele posthumno, torej po umetnikovi smrti. Pa vendar ne gre samo za poezijo, ki je za marsikoga vrhunec umetnosti, ne, gre za splošno človeško kulturo, ki jo določa tudi vsakokratni odnos države in politike do umetnosti kot družbenega ogledala in družbene vesti.

 

Mnogo velikih umetnikov, ki jih dobro poznam, vegetira na robu družbene stvarnosti, čeprav bi po svojih kompetencah in po širini duha sodili v sam vrh socialne lestvice, to pa zato, ker materialistično orientirana družba, v kateri živimo, njihovega dela ne priznava kot posebno duhovno vrednoto, brez katere naše bivanje na tem svetu nima nobene vrednosti.

 

Pred mano je izid četrte pesniške zbirke, ki jo bom izdal s svojimi sredstvi oziroma s finančno podporo pomembnih ljudi iz slovenske intelektualne scene, ki jim ni vseeno za umetnost in znajo ceniti duhovni napor, ki ga je treba vložiti v določeno umetniško delo, saj dobro vedo, da je umetniška produkcija temelj zavesti vsakega naroda, še posebej našega, slovenskega naroda, ki se ponaša z mnogimi velikimi pesniki in drugimi umetniki, ki so korenito zaznamovali čas, v katerem so živeli.

 

Ne trdim, da dobro funkcioniranje realnega gospodarstva ni še vedno ključno za naš razvoj, vendar menim, da javni sektor, med katerega spadata tudi umetnost in kultura nasloh, ni noben zaviralec razvoja tržne ekonomije, ampak ravno nasprotno, pomeni srce vsakega zdravega gospodarstva, če se nočemo prepustiti stihiji prostega trga, ki z logiko ponudbe in povpraševanja kroji usodo naše družbe, ta pa je znotraj teh nepredvidljivih tržnih silnic prepuščena na milost in nemilost neredko tveganim odločitvam globalnih ekonomskih tokov.

 

Nekoč smo bili zgledna socialna država z urejenim in celo brezplačnim zdravstvom, z enim najmočnejših izobraževalnih sistemov v Evropi in zgledno zaščito delavstva, danes pa nas globalna ekonomska, politična in tudi vrednostna kriza oddaljuje od pridobljenih socialnih dosežkov ter nas približuje ameriškemu modelu, po katerem je država samo eden od kapitalističnih akterjev oziroma konkurentov na liberalnem trgu, namesto da bi s skrbno premišljenimi in razumnimi regulacijami posegala na trg, zlasti da zaščiti tiste, ki se mu iz različnih razlogov, na katere ne morejo vedno vplivati, ne znajo ali ne morejo prilagoditi.

 

Morda se Vam bodo moje teze zdele sumljivo podobne socialističnemu pogledu na svet, a naj Vam povem, da nikakor nisem nostalgičen zagovornik bivšega sistema, ampak samo poudarjam tiste vidike, ki so včasih dejansko delovale mnogo bolje, kakor delujejo danes. Prepričan sem, in to se vidi iz Vašega dosedanjega dela, da tudi Vi niste zagovornik divjega kapitalizma, ki se kot rakasta rana razrašča po družbenem telesu ter nas od znotraj in od zunaj izčrpava, s tem ko nam z nekontrolirano privatizacijo krade težko pridobljene javne dobrine, duši javni prostor in s tem onemogoča kolektivno zavest naroda, ki je v takšnih hudih časih še kako potrebna. Strinjam se, da sta bili nacionalizacija in kolektivizacija privatnega premoženja prejšnega sistema škodljivi in nepravični, toda sedanja privatizacija družbenega premoženja je ravno tako velika napaka, saj nas segmentira in ustvarja egoistično privatistično logiko, po kateri po navadi prosperirajo tisti, ki jim je malo mar za javne zadeve, ampak postavljajo svoje privatne interese pred javni blagor.

 

Sam se do sedaj s politiko nisem dejavno ukvarjal, zdaj pa mislim, da je napočil trenutek, ko moram poseči v javne zadeve, saj je javno nedelovanje v takšnih ramerah ravno tako škodljivo kot delovanje, ki je usmerjeno proti javnemu dobremu. In Vaša stranka je zame v trenutnih okoliščinah prava izbira, saj se Vaši pogledi v marsičem ujemajo z mojimi, predvsem pa je zaznati skupno težnjo po tem, da se v slovenskem političnem prostoru nekaj res korenito spremeni, saj so ljudje siti tega, da se spreminjajo samo akterji politične scene, sama situacija pa ostaja enako brezizhodna. V Vašem delovanju in napovedih sem zaznal moč in voljo po temeljni preobrazbi slovenske politične scene, in ker je popolnoma jasno, da boste na prihodnjih volitvah doživeli velik uspeh, bi se rad dejavno vključil v delovanje Vaše stranke zlasti na področju umetnosti in kulture kot doslej najbolj zanemarjem in perečem področju, ki ga ureja slovenska politična krajina.

 

In na koncu samo še nekaj besed, kako vidim svojo vlogo v Vaši stranki, kaj je tisto, s čimer lahko prispevam k dobrobiti naroda. Predvsem se imam za visoko pismenega človeka, ki zna izraziti osnovne dileme, pred katerimi se je znašla slovenska družba, kar lahko pokažem tudi s svojimi družbenokritičnimi razmišljanji, ki jih objavljam po različnih javnih portalih, in kot tak bi lahko veliko naredil na primer kot predstavnik za odnose z javnostmi, saj bi javnosti gotovo znal ustrezno predstaviti stališča stranke, s svojimi izkušnjami na področju umetniškega delovanja pa bi lahko pomagal pri rehabilitaciji slovenske kulture kot nekoč paradnega konja družbene prepoznavnosti, ki pa je danes na žalost postala zgolj nekakšno nujno zlo ali vsaj nebodigatreba, ki zavira rast realnega gospodarstva, namesto da bi postala paradni konj, v katerega se splača vlagati, saj predstavlja ne samo vest naše družbe, ampak tudi zanimivo tržno blago, če uporabimo diskurz tržne ekonomije.

 

Slovenska umetnost je bistven del slovenske identitete, saj se ponašamo z mnogimi vrhunskimi dosežki na tem področju, ki nas postavljajo v sam svetovni vrh. V upanju, da Vas zanimajo moje znanje in izkušnje, ki Vam jih ponujam v dobrobit naroda, za katerega usodo niti Vam niti meni ni vseeno, Vas toplo pozdravljam in Vam želim obilo uspehov na Vaši politični poti.

 

 

Vid Sagadin Žigon je lektor in prevajalec.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
30
Vzporedna država
2
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
6
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
Ali je politika še mesto odločanja?
9
28.04.2019 11:00
Politika je danes tudi v najrazvitejših demokracijah precej odmaknjena od ljudi, v javnomnenjskih raziskavah pa ji ljudje ... Več.
Piše: Mihael Brejc
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,612
02/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,395
03/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,277
04/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,443
05/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,190
06/
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,744
07/
"Ti tuliš premalo, pri Italijanih je treba tuliti, če ne, mislijo, da si zakrknjen, izvežban."
Uredništvo
Ogledov: 1,065
08/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 889
09/
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
Mihael Brejc
Ogledov: 1,603
10/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 577