Komentar

Odprto pismo Marjanu Šarcu

Spoštovani! Pišem Vam zato, ker mi ni vseeno, kaj se dogaja z deželo, v kateri živim, v kateri sem se rodil in ki tako ali drugače kroji mojo usodo. Pišem Vam tudi zato, ker sem prepričan, da boste na bližajočih se volitvah usodno zaznamovali slovensko politično krajino.

24.04.2018 23:02
Piše: Vid Sagadin Žigon
Ključne besede:   pismo   Marjan Šarec   volitve   Vid Sagadin Žigon   umetnost   kultura

Foto: Mediaspeed

Ste nepopisan list papirja, kar imajo volilci radi, ker lahko nanj vpišejo svoje želje in pričakovanja, svoje nade in svoje strahove, svoje predstave in svoje ideje. Pišem Vam, ker vem, da jih ne boste kar tako izneverili, saj Vaši nastopi izžarevajo odgovorno držo človeka, ki ve, kaj hoče, in to tudi naredi.

 

Po poklicu sem umetnik, še huje, moje poslanstvo je poezija, torej nekaj, kar v današnjem svetu sodi na smetišče zgodovine skupaj z drugimi duhovnimi rečmi, ki so po navadi priznane šele posthumno, torej po umetnikovi smrti. Pa vendar ne gre samo za poezijo, ki je za marsikoga vrhunec umetnosti, ne, gre za splošno človeško kulturo, ki jo določa tudi vsakokratni odnos države in politike do umetnosti kot družbenega ogledala in družbene vesti.

 

Mnogo velikih umetnikov, ki jih dobro poznam, vegetira na robu družbene stvarnosti, čeprav bi po svojih kompetencah in po širini duha sodili v sam vrh socialne lestvice, to pa zato, ker materialistično orientirana družba, v kateri živimo, njihovega dela ne priznava kot posebno duhovno vrednoto, brez katere naše bivanje na tem svetu nima nobene vrednosti.

 

Pred mano je izid četrte pesniške zbirke, ki jo bom izdal s svojimi sredstvi oziroma s finančno podporo pomembnih ljudi iz slovenske intelektualne scene, ki jim ni vseeno za umetnost in znajo ceniti duhovni napor, ki ga je treba vložiti v določeno umetniško delo, saj dobro vedo, da je umetniška produkcija temelj zavesti vsakega naroda, še posebej našega, slovenskega naroda, ki se ponaša z mnogimi velikimi pesniki in drugimi umetniki, ki so korenito zaznamovali čas, v katerem so živeli.

 

Ne trdim, da dobro funkcioniranje realnega gospodarstva ni še vedno ključno za naš razvoj, vendar menim, da javni sektor, med katerega spadata tudi umetnost in kultura nasloh, ni noben zaviralec razvoja tržne ekonomije, ampak ravno nasprotno, pomeni srce vsakega zdravega gospodarstva, če se nočemo prepustiti stihiji prostega trga, ki z logiko ponudbe in povpraševanja kroji usodo naše družbe, ta pa je znotraj teh nepredvidljivih tržnih silnic prepuščena na milost in nemilost neredko tveganim odločitvam globalnih ekonomskih tokov.

 

Nekoč smo bili zgledna socialna država z urejenim in celo brezplačnim zdravstvom, z enim najmočnejših izobraževalnih sistemov v Evropi in zgledno zaščito delavstva, danes pa nas globalna ekonomska, politična in tudi vrednostna kriza oddaljuje od pridobljenih socialnih dosežkov ter nas približuje ameriškemu modelu, po katerem je država samo eden od kapitalističnih akterjev oziroma konkurentov na liberalnem trgu, namesto da bi s skrbno premišljenimi in razumnimi regulacijami posegala na trg, zlasti da zaščiti tiste, ki se mu iz različnih razlogov, na katere ne morejo vedno vplivati, ne znajo ali ne morejo prilagoditi.

 

Morda se Vam bodo moje teze zdele sumljivo podobne socialističnemu pogledu na svet, a naj Vam povem, da nikakor nisem nostalgičen zagovornik bivšega sistema, ampak samo poudarjam tiste vidike, ki so včasih dejansko delovale mnogo bolje, kakor delujejo danes. Prepričan sem, in to se vidi iz Vašega dosedanjega dela, da tudi Vi niste zagovornik divjega kapitalizma, ki se kot rakasta rana razrašča po družbenem telesu ter nas od znotraj in od zunaj izčrpava, s tem ko nam z nekontrolirano privatizacijo krade težko pridobljene javne dobrine, duši javni prostor in s tem onemogoča kolektivno zavest naroda, ki je v takšnih hudih časih še kako potrebna. Strinjam se, da sta bili nacionalizacija in kolektivizacija privatnega premoženja prejšnega sistema škodljivi in nepravični, toda sedanja privatizacija družbenega premoženja je ravno tako velika napaka, saj nas segmentira in ustvarja egoistično privatistično logiko, po kateri po navadi prosperirajo tisti, ki jim je malo mar za javne zadeve, ampak postavljajo svoje privatne interese pred javni blagor.

 

Sam se do sedaj s politiko nisem dejavno ukvarjal, zdaj pa mislim, da je napočil trenutek, ko moram poseči v javne zadeve, saj je javno nedelovanje v takšnih ramerah ravno tako škodljivo kot delovanje, ki je usmerjeno proti javnemu dobremu. In Vaša stranka je zame v trenutnih okoliščinah prava izbira, saj se Vaši pogledi v marsičem ujemajo z mojimi, predvsem pa je zaznati skupno težnjo po tem, da se v slovenskem političnem prostoru nekaj res korenito spremeni, saj so ljudje siti tega, da se spreminjajo samo akterji politične scene, sama situacija pa ostaja enako brezizhodna. V Vašem delovanju in napovedih sem zaznal moč in voljo po temeljni preobrazbi slovenske politične scene, in ker je popolnoma jasno, da boste na prihodnjih volitvah doživeli velik uspeh, bi se rad dejavno vključil v delovanje Vaše stranke zlasti na področju umetnosti in kulture kot doslej najbolj zanemarjem in perečem področju, ki ga ureja slovenska politična krajina.

 

In na koncu samo še nekaj besed, kako vidim svojo vlogo v Vaši stranki, kaj je tisto, s čimer lahko prispevam k dobrobiti naroda. Predvsem se imam za visoko pismenega človeka, ki zna izraziti osnovne dileme, pred katerimi se je znašla slovenska družba, kar lahko pokažem tudi s svojimi družbenokritičnimi razmišljanji, ki jih objavljam po različnih javnih portalih, in kot tak bi lahko veliko naredil na primer kot predstavnik za odnose z javnostmi, saj bi javnosti gotovo znal ustrezno predstaviti stališča stranke, s svojimi izkušnjami na področju umetniškega delovanja pa bi lahko pomagal pri rehabilitaciji slovenske kulture kot nekoč paradnega konja družbene prepoznavnosti, ki pa je danes na žalost postala zgolj nekakšno nujno zlo ali vsaj nebodigatreba, ki zavira rast realnega gospodarstva, namesto da bi postala paradni konj, v katerega se splača vlagati, saj predstavlja ne samo vest naše družbe, ampak tudi zanimivo tržno blago, če uporabimo diskurz tržne ekonomije.

 

Slovenska umetnost je bistven del slovenske identitete, saj se ponašamo z mnogimi vrhunskimi dosežki na tem področju, ki nas postavljajo v sam svetovni vrh. V upanju, da Vas zanimajo moje znanje in izkušnje, ki Vam jih ponujam v dobrobit naroda, za katerega usodo niti Vam niti meni ni vseeno, Vas toplo pozdravljam in Vam želim obilo uspehov na Vaši politični poti.

 

 

Vid Sagadin Žigon je lektor in prevajalec.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
30
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
8
18.07.2019 19:00
Slovenska medijska zakonodaja naj bi se kmalu posodobila, in to že četrtič v zgodovini veljavnega Zakona o medijih. Predlog ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
10
18.07.2019 05:15
O uspešnosti naše balkanske politike so mnenja različna. V omenjenih novodobnih razmerah, kjer se za svoje strateške interese na ... Več.
Piše: Božo Cerar
"Resnice ni brez ideje ali vsaj iluzije. Prinašajo jo zasanjani misleci, plačujejo s kapljami krvi."
5
14.07.2019 09:00
25. junij smo zaznamovali kot Dan državnosti naroda, ki je dosegel, kar si je želel s polno pravico stoletja. Predsednik vlade ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Bill Viola, mojster elektronskih neviht
0
13.07.2019 22:00
Večja skupina moških in žensk, starejših in mlajših, stoji v pričakovanju napovedanega dogodka. V kader vstopijo v upočasnjenem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
11
11.07.2019 22:58
Slovenska zunanja politika omahuje med jugoslovansko tradicijo in svojim položajem v Evropski uniji in zvezi NATO. Miro Cerar je ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
11
09.07.2019 14:00
Samozavest zelo redko odraža stopnjo kompetentnosti, njuno prekrivanje je celo tako majhno, da je to kar strašljivo. ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Kaj nam sporoča Hong Kong? Da je pri bivših kolonijah evolucija neprimerno boljša od revolucije
7
07.07.2019 11:00
Zadnji čas so med udarnimi vestmi tudi demonstracije v Hong Kongu.Lahko jih štejemo za ene od mnogih, ki se pač pojavljajo v ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Umetnosti ni dano, da napoveduje bodočnost, temveč da oblikuje bodočnost
2
07.07.2019 00:33
Vedno bolj je mogoče z računalniško infrastrukturo združevati vse z vsem. Navkljub temu, da se občasno pojavlja zanikanje, da je ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
81 let sramotnega pakta med Hitlerjem in Stalinom: Evropski dan spomina žrtev totalitarnih in avtokratskih režimov
15
04.07.2019 21:00
V Sloveniji smo običajno zelo glasni, ko gre za obsodbe zločinov nacizma in fašizma in obujanje njunih idej, s čemer seveda ni ... Več.
Piše: Božo Cerar
Od idealizma do postrealizma: Dosežki in napake slovenske zunanje politike
6
03.07.2019 20:00
V slovenski vladi, še posebej pa na zunanjem ministrstvu, primanjkuje strateških razprav in usmeritev. Slovenci se najrajši ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Samobrc iz Schengena: Kratka zgodovina slovenske neumnosti
15
02.07.2019 20:00
Človeka postaja strah, da se bo z današnjo Slovenijo zgodilo tisto, kar je pred dobrimi sto leti Ivan Cankar prerokoval ... Več.
Piše: Borut Trekman
Smisel nadzornih svetov je neodvisnost od politike, bank in prijateljstev
3
30.06.2019 23:59
Bistvo sistema nadzornih svetov in generalnih direktorjev v enotirnem sistemu je neodvisnost prava, ne navidezna; neodvisnost ... Več.
Piše: Keith Miles
In memoriam Pen klub (1967-2019): Restavracija, ki jo je ugonobilo slovensko pisateljsko društvo
14
30.06.2019 08:00
Z zaprtjem te legendarne restavracije nismo izgubili le prostora, ki je sam po sebi postal živa zgodovina, pač pa smo vsi skupaj ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
V umetnosti so stilni svetovi zapleteni: Tisto, kar je podobno, je lahko popolnoma nasprotno.
0
29.06.2019 23:59
Racionalno uvajanje števil in matematičnih sistemov v nova umetniška dela je bilo popolnoma v nasprotju s hipijevsko ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Brexit po brexitu: Bolj bo Evropi manjkala Britanija kot pa obratno
11
25.06.2019 22:30
V času, ko se svet spominja zadnjih velikih borb 2. svetovne vojne, je dobro pomisliti, kako se tudi v tem našem krasnem ... Več.
Piše: Ferdinand Blaznik
Slovenija, otok demokracije sredi morja sovražnikov
16
23.06.2019 21:09
Ideja, ki se pojavlja v zadnjem času, da je Slovenija otok demokracije v morju fašističnih, nacističnih, avtoritarnih, ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
S časom je vsaka beseda, ki je bila vključena v vizualno umetnino, postala prerokba
3
22.06.2019 23:59
Največja nevarnost za vsako skupnost je, ko se elite začnejo odmikati od umetnosti. Danes gledamo proces, ko so politične elite ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Poletno branje: Polkovnica Nina Moreno nima nikogar, ki bi ji pisal
6
21.06.2019 01:04
Objavljamo prvo v seriji zgodb nove rubrike Poletno branje. K sodelovanju smo povabili nekaj zelo zanimivih avtorjev, ki bodo na ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Duševni profili slovenskih voditeljev: Od literarne republike prek poklicnih revolucionarjev do Marjana Šarca
15
18.06.2019 20:00
Prepričan sem, da bi bil slovenski prelom s socialistično in balkansko miselnostjo bistveno bolj temeljit, ko bi na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O izbiri sodnikov Ustavnega sodišča: Zakaj mislim, da je Rok Čeferin izvrsten kandidat
13
17.06.2019 21:18
V naslednjih dneh bo predvidoma ponovno izbran novi ustavni sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Sam sem bil v ... Več.
Piše: Anže Erbežnik
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Mayday, Mayday, Mayday: Dosje Adria Airways ali kako je slovenska oblast uničila slovensko letalstvo
Alen Ščurić
Ogledov: 2,165
02/
Balkanski posli Telemacha: "Arogantno in hinavsko. Ne vem, če bi državljan Malte Dragan Šolak lahko to počel v Evropski uniji. Sramota!"
Uredništvo
Ogledov: 1,431
03/
Nova Evropska komisija in pasti Zahodnega Balkana: Zakaj Slovenijo tako zanima resor za širitev
Božo Cerar
Ogledov: 1,289
04/
Odprto pismo notranjemu ministru: Mrtvaški veter iz pisarne ministra Poklukarja
Anej Sam
Ogledov: 1,600
05/
50 let človeka na Luni (1969-2019): "Trenutno lahko letimo le znotraj zemeljske orbite, to je najdlje, kot lahko gremo."
Boštjan Pihler
Ogledov: 1,266
06/
Zakaj nas večinoma vodijo bleferji?
Edvard Kadič
Ogledov: 3,056
07/
O politično korektnih nemških medijih: "Danes so mediji kot lubenice - zunaj zeleni, znotraj pa še vedno rdeči"
Norbert Bolz
Ogledov: 1,157
08/
Štiri milijarde evrov bo šlo letos za zdravstvo, kakovost storitev pa še naprej pada!
Uredništvo
Ogledov: 1,131
09/
Norosti Šarčevega medijskega zakona: Bomo tudi za kršitve cestno-prometnih predpisov odslej kaznovali – vzdrževalce cest?
Igor Mekina
Ogledov: 895
10/
Bi judovsko-arabsko vprašanje v Izraelu lahko rešili na "makedonski" način?
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,079