Komentar

"46% uporabnikov pametnih telefonov meni, da brez telefona ne bi moglo živeti"

Marca leta 2016 je izšel znanstveni članek na temo relacij med smislom življenja, čustvi in psihološkimi motnjami v prizmi preučevanja posledic ekonomske krize na ljudi v Grčiji. Pod vodstvom Anastassiosa Stalikasa, priznanega in uglednega profesorja psihologije na Univerzi za družbene in politične vede Panteion v Atenah in vodilne osebnosti na področju pozitivne psihologije v Grčiji, je nastala izredno relevantna raziskovalna študija, ki radikalno nasprotuje zmotnim prepričanjem o uživaškem in hedonističnem temperamentu južnjaških evropskih narodov in na površje vleče predvsem tiste skrite človeške reakcije in posledice eksistencialnih razmer, ki sta jih prinesla ekonomska kriza in leto 2008.

30.04.2018 22:05
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   Woebot   pametni telefoni   počutje   odvisnost   Anastassios Stalikas   Grčija   kriza

Woebot je virtualna storitev, ki je uporabnikom na voljo 24 ur na dan, kjerkoli, dostopen pa je preko vašega računalnika kot tudi pametnega telefona.

Anastassios Stalikas s sodelavci namreč v svojem akademskem članku navaja, da je socialna in ekonomska kriza v Grčiji, ki je prinesla naraščanje nezaposlenosti, velike izgube v dohodkih, strmo večanje davkov in bistveno izgubo v zagotavljanju socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih storitev povzročila strahotne posledice tudi v ljudeh in njihovih družbenih vezeh, kar konec koncev potrjuje tudi najnižje rangiranje Grkov (Eurofound, 2013) na lestvici po občutku zadovoljstva med vsemi narodi in (takrat) 27. članicami Evropske unije. Še več, Stalikas s sodelavci omenja, da so najvišja stopnja brezposelnosti med državami EU, več kot 50% delež nezaposlenosti mladih in podvajanje ljudi, ki živijo brez vsakršnega priliva rednih dohodkov povzročili prav naraščanje psiholoških težav, motenj in bolezni kot izrazito vidnih in opaznih posledic ekonomske krize.

 

Grški profesor pri tem pojasnjuje, da je ekonomska kriza od leta 2008 dalje postopoma, a vztrajno vplivala ne samo na življenje ljudi, njihovo samopodobo ter izgubo smisla ter življenjskega zadovoljstva, ampak je vse to tudi izrazito negativno vplivalo tako na psihološko odpornost posameznikov kot tudi na doživljanje subjektivnega občutka sreče. Izguba ekonomske varnosti in predvidljivosti - tako za zaposlene kot nezaposlene - na življenje ljudi vpliva predvsem z izgubo samozavesti. Ostre besede je Stalikas zapisal tudi na račun fleksibilizacije delovne sile in spreminjanja delavnih navad zaposlenih, saj kriza tudi zanje prinaša bistvene spremembe: delavni pogoji in pravice se slabšajo, delovne ure se podaljšujejo, urniki se polnijo, zahteve delodajalcev se povečujejo, kar vse skupaj posledično vodi do več stresa, anksioznosti in rasti možnosti za pregorelost delavca oziroma zaposlenega.

 

Prav tako so Stalikas in sodelavci v svoji študiji, ki je zaobjela 4.597 odraslih ljudi v Grčiji, starih med 18 in 83 let ter je večinsko gledano vsebovala predvsem zaposlene (78.9%), zaznali razlike med spoloma: ženske so bile bolj dovzetne za občutenje negativnih posledic krize in so pogosteje izražale simptome depresivnih občutij, anksioznosti in stresa v primerjavi z moškimi.

 

Za konec še omenimo, da je članek oziroma zgoraj omenjena študija zgolj del longitudinalne študije, ki poteka že od leta 2008 in vse skupaj obsega 11.000 sodelujočih. Rezultati, predstavljeni zgoraj, so plod (pod)raziskave, ki se je izvajala z zbiranjem podatkov med leti 2010 in 2014.

 

 

Kriza in iskanje smisla

 

Seveda pa Stalikas in sodelavci ne odkrivajo kaj relevantno novega. Že leta nazaj so ljudje, ki so se ukvarjali s psihologijo otrok in mladostnikov, povezovali ekonomsko krizo s težavami osnovne družbene celice - družine. Konflikti, verbalno in psihološko nasilje, selitve in socialna nestabilnost so dejavniki, ki povzročajo stres in novo realnost družinam z bistvenimi eksistencialnimi posledicami. Otroci, ki živijo v slabših in težavnejših razmerah, namreč dokazano kažejo slabši fizičen, kognitiven in družben razvoj ter udejstvovanje, pestijo jih težave v šoli in v odnosih med vrstniki kot tudi vedenjske, psihološke in čustvene motnje.

 

Vendar otroci in mladostniki očitno niso edini problem tega sistemskega neravnovesja. Smisel, iskanja smisla v življenju in občutek o smiselnosti tega, kar posameznik počne, je pravzaprav zelo specifična človeška značilnost, ki ima evolucijski pomen in težo. Stalikas navaja, da je občutenje življenjskega smisla pravzaprav povezano z dolgoročnimi cilji, motivacijo, predanostjo in strastjo do tega, kar posameznik počne. Pa tudi z doseganjem nečesa, kar posamezniku nekaj pomeni in ji/mu tako nudi osebno zadovoljstvo in izpolnitev.

 

 

Bizarnost "terapije" socialnih omrežij

 

A dejstvo je danes tudi to, da se različni ljudje s krizo spopadajo na različne načine. Eden najbolj bizarnih, ampak morda pa res kratkoročno najbolj učinkovitih načinov spopadanja z občutkom malodušja in nezadovoljstva, je - verjeli ali ne - naložitev aplikacije za ohranjanje dobrega počutja ali terapevta v okviru sporočilnega sistema Facebook Messenger. Woebot je namreč lahko vaš novi navidezni terapevt, ki odgovarja na vprašanja, svetuje in govori z vsako osebo, ki z njim vzpostavi stik - celoten sistem pa je osnovan na osnovi umetne inteligence. Še več, Woebot ima tedensko z uporabniki že več kot dva milijona pogovorov. Seveda se prva dva tedna storitve nudi brezplačno, potem pa se pogovori začnejo zaračunavati.

 

Woebot je tako virtualna storitev, ki je uporabnikom na voljo 24 ur na dan, kjerkoli, dostopen pa je preko vašega računalnika kot tudi pametnega telefona. Testi so tako že potrdili, da Woebot uspešno pomaga pri zdravljenju motenj razpoloženja, zmanjševanju simptomov depresije in tesnobe, uporabniki pa tudi poročajo, da res čutijo, da terapevt sočustvuje z njimi (vir). Seveda pa se istočasno že kar lep čas pojavljajo zaskrbljeni glasovi psihoterapevtov iz Amerike, ki opozarjajo na preobremenjenost miselnih in nevroloških procesov zaradi tehnoloških inovacij. Nekateri gredo pri tem še dlje in že omenjajo pojem odvisnost od pametnih telefonov. Nancy Collier, ki jo citira New York Times, trdi:

 

"Večina ljudi preveri svoj pametni telefon 150-krat na dan ali vsakih 6 minut. Mladi odrasli pošljejo povprečno 110 sporočil na dan. 46% uporabnikov pametnih telefonov meni, da brez telefona ne bi moglo živeti."

 

Kakorkoli že, dejstvo je, da so ekonomska kriza in posledice le-te malo večji problem strukturne in politične narave, ki se ga celostno gledano, žal, ne bo dalo odpraviti z nalaganjem aplikacij na vaše pametne telefone za kratkoročno izboljšanje počutja. Pa ne glede na to, kateri starostni in statusni skupini pripadate. Ampak saj veste, kako je: vsaka generacija raste ob svojih lastnih sloganih, načelih in vrednotah. Moja generacija je rasla tako rekoč samo ob enem, ki še danes velja:

 

"Na svetu ni miru, je le mirovni proces. Ni zdravila za bolezen, le zdravniški recept. Najslabše kar lahko nekomu daš, je nasvet. Bojim se dobrih ljudi. Bojim se dobrih ljudi."

 

(Miha Blažič, N’Toko, Dobrodelni Koncert Ob Koncu Sveta, 2005)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Sonja Savić v malem parku ob železniški postaji, Peter Handke pa v kraljevi palači
3
22.02.2020 23:59
Kako prekleto predvidljivi, nezanimivi in duhamorni sploh še zmoremo postat. Družbi, ki je naklonjena inteligenci in realnemu ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Na(j)prej Slovenija!
28
21.02.2020 21:01
Nova vlada ima lepo priliko, da pokaže politično kulturo, ki se izraža s spoštovanjem dostojanstva vseh koalicijskih partnerjev, ... Več.
Piše: Lojze Peterle
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
15
18.02.2020 23:30
Kje je temeljni vzrok, da se vedno znova izgublja vmesni prostor, o katerem pišem v večini svojih prispevkov naportalu+? To je ... Več.
Piše: Miha Burger
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
28
17.02.2020 23:59
Preigravanja po padcu vlade dobivajo nevarne pospeške v podobi zunanjih igralcev, ki o politiki sicer ne vedo kaj dosti, so pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od kod patološki strah pred Janšo?
32
17.02.2020 00:57
Antijanšizem ima mnogo globlje korenine kot le v klasičnem političnem boju med levico in desnico. Strinjam se z oceno, da ... Več.
Piše: Milan Gregorič
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
20
15.02.2020 23:00
Milojka Kolar Celarc je javno povedala, da če gre SMC v koalicijo z Janšo, ona odstopa kot članica stranke. Ker dače se sestavi ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
9
14.02.2020 22:36
Usodne prevare Zdenka Roterja, ki imajo vsega 160 strani, so sklepni del spominske trilogije, ki se je začela z zajetnejšo (čez ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
30
12.02.2020 00:30
Do konca prihodnjega tedna naj bi bilo jasno, če je možna nova, desnosredinska koalicija. V nasprotnem bodo 19. ali 26. aprila ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Kulturni dan za nekulturno ljudstvo
13
08.02.2020 22:00
Slovenci praznujemo kulturni dan predvsem zato, ker nismo kulturen narod, kaj šele umetnosti naklonjen narod. Zakaj bi torej za ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Težko boste na kakšnem pašniku našli toliko svetih krav kot v sferi slovenske kulture
18
08.02.2020 01:00
Po mojem bi bila največja usluga slovenski umetnosti, če bi (zdaj prihaja na dan moja teroristična plat) pod Cankarjev dom, ko ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Prekletstvo Antigone: Ali je možno, da ljubljanski župan Zoran Janković ne razlikuje med spomenikom in grobom?
26
06.02.2020 22:36
Vsekakor smo lahko ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za tako samozavestno propagiranje prvo- in drugorazrednosti več kot ... Več.
Piše: Jože Dežman
Janšev "biti ali ne biti": Predčasne volitve ali nova koalicija, to je zdaj vprašanje!
29
05.02.2020 23:30
Predčasne volitve ali nova vladna koalicija, to je zdaj vprašanje. Bomo dovolili, da se na oblast vrne Janez Janša, nas ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Samo pri poslancih, ki niso glasovalni stroj političnih strank, gre iskati kvorum, ki lahko ustvari novo parlamentarno večino
5
02.02.2020 12:00
Tisti junak, in resnično bo junak, ki si bo upal iz obstoječe zasedbe parlamenta sestaviti vlado, naj vse poslance in poslanke, ... Več.
Piše: Angel Polajnko
"Kdo bi še molčal, ko ga en zamah lahko reši? Še kar prenašati naključje, ali se upreti, vzeti orožje in končati vse?"
9
01.02.2020 22:30
Hamlet anarhist: Do kod se mora to trpeti? Oblast, ki žali že s svojim obstojem. Prezir vseh njih, ki imajo jo v rokah. Ošabnost ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Luksemburška blamaža: Slovenska vlada in njeni pravniki v ogledalu Evropskega sodišča
16
01.02.2020 00:36
V bistvu je evropsko sodišče slovensko tožbo proti Hrvaški označilo kot neprimerno in nekompetentno, s čimer je potegnilo za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Zakaj se mi zdijo uniseks stranišča super, odstranjevanje pisoarjev pa kretenizem
16
30.01.2020 22:30
Kdor je odstranil pisoarje na uniseks straniščih na Fakulteti za družbene vede, je dosegel predvsem to, da se bodo kumulativne ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Morda Šarčev odstop ni nobena zarota, ampak le trenutek, ko je imel premier vsega dovolj
19
28.01.2020 01:00
Ponedeljkov odstop predsednika vlade, ki ga je sicer za nekaj ur prehitel finančni minister, je presenetil zgolj popolne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Ali so Trumpova pričakovanja o večji vlogi zveze Nato na Bližnjem vzhodu realna? Niso.
6
26.01.2020 22:59
Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem času večkrat izrazil pričakovanja po večji vlogi Nata na Bližnjem vzhodu. V mislih ... Več.
Piše: Božo Cerar
Fantje s puško na rami in dekleta z metlo v roki
17
26.01.2020 11:00
Na desnem političnem polu se neguje konservativna mentaliteta, ki državo vidi v temelju predvsem kot oboroženo silo s čim bolj ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kaj pomeni beseda svoboda. Svoboda je tisto, česar si ne pustimo vzeti.
8
25.01.2020 21:00
Umetnik stoji na aveniji v New Yorku in razstavlja snežne kepe različnih velikosti, položene na kontrastno podlago. Ponudil jih ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Politbiro: Janša je nevaren za demokracijo, ustrelite ga ... no ja, ga pa vsaj spet zaprite!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 5,232
02/
Od kod patološki strah pred Janšo?
Milan Gregorič
Ogledov: 5,735
03/
Sredi političnih intrig, obveščevalne vojne in medijskih spinov postaja oblikovanje Janševe vlade "misija nemogoče"
Uredništvo
Ogledov: 3,030
04/
In potem je izmed logaških solatnih glav svojo betico ponovno pomolila Milojka Kolar Celarc
Blaž Mrevlje
Ogledov: 3,632
05/
Usodne prevare: Pripis k Roterjevemu pripisu
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,775
06/
Vmesni prostor je izginil, obstaja samo še ZA ali PROTI Janši
Miha Burger
Ogledov: 2,060
07/
Na(j)prej Slovenija!
Lojze Peterle
Ogledov: 1,814
08/
"Akviziterji" obiskujejo Petrolove delničarje in od njih odkupujejo delnice s kar 45 % provizijo
Uredništvo
Ogledov: 1,395
09/
Ameriške predsedniške volitve 2020: Ali je Bernieja Sandersa še možno zaustaviti na poti do demokratske nominacije?
Mitja Kotnik
Ogledov: 1,362
10/
Uredniški komentar: Kučanovo zavezništvo v podporo Svetemu pismu
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,869