Komentar

"46% uporabnikov pametnih telefonov meni, da brez telefona ne bi moglo živeti"

Marca leta 2016 je izšel znanstveni članek na temo relacij med smislom življenja, čustvi in psihološkimi motnjami v prizmi preučevanja posledic ekonomske krize na ljudi v Grčiji. Pod vodstvom Anastassiosa Stalikasa, priznanega in uglednega profesorja psihologije na Univerzi za družbene in politične vede Panteion v Atenah in vodilne osebnosti na področju pozitivne psihologije v Grčiji, je nastala izredno relevantna raziskovalna študija, ki radikalno nasprotuje zmotnim prepričanjem o uživaškem in hedonističnem temperamentu južnjaških evropskih narodov in na površje vleče predvsem tiste skrite človeške reakcije in posledice eksistencialnih razmer, ki sta jih prinesla ekonomska kriza in leto 2008.

30.04.2018 22:05
Piše: Ariana Ferfila
Ključne besede:   Woebot   pametni telefoni   počutje   odvisnost   Anastassios Stalikas   Grčija   kriza

Woebot je virtualna storitev, ki je uporabnikom na voljo 24 ur na dan, kjerkoli, dostopen pa je preko vašega računalnika kot tudi pametnega telefona.

Anastassios Stalikas s sodelavci namreč v svojem akademskem članku navaja, da je socialna in ekonomska kriza v Grčiji, ki je prinesla naraščanje nezaposlenosti, velike izgube v dohodkih, strmo večanje davkov in bistveno izgubo v zagotavljanju socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih storitev povzročila strahotne posledice tudi v ljudeh in njihovih družbenih vezeh, kar konec koncev potrjuje tudi najnižje rangiranje Grkov (Eurofound, 2013) na lestvici po občutku zadovoljstva med vsemi narodi in (takrat) 27. članicami Evropske unije. Še več, Stalikas s sodelavci omenja, da so najvišja stopnja brezposelnosti med državami EU, več kot 50% delež nezaposlenosti mladih in podvajanje ljudi, ki živijo brez vsakršnega priliva rednih dohodkov povzročili prav naraščanje psiholoških težav, motenj in bolezni kot izrazito vidnih in opaznih posledic ekonomske krize.

 

Grški profesor pri tem pojasnjuje, da je ekonomska kriza od leta 2008 dalje postopoma, a vztrajno vplivala ne samo na življenje ljudi, njihovo samopodobo ter izgubo smisla ter življenjskega zadovoljstva, ampak je vse to tudi izrazito negativno vplivalo tako na psihološko odpornost posameznikov kot tudi na doživljanje subjektivnega občutka sreče. Izguba ekonomske varnosti in predvidljivosti - tako za zaposlene kot nezaposlene - na življenje ljudi vpliva predvsem z izgubo samozavesti. Ostre besede je Stalikas zapisal tudi na račun fleksibilizacije delovne sile in spreminjanja delavnih navad zaposlenih, saj kriza tudi zanje prinaša bistvene spremembe: delavni pogoji in pravice se slabšajo, delovne ure se podaljšujejo, urniki se polnijo, zahteve delodajalcev se povečujejo, kar vse skupaj posledično vodi do več stresa, anksioznosti in rasti možnosti za pregorelost delavca oziroma zaposlenega.

 

Prav tako so Stalikas in sodelavci v svoji študiji, ki je zaobjela 4.597 odraslih ljudi v Grčiji, starih med 18 in 83 let ter je večinsko gledano vsebovala predvsem zaposlene (78.9%), zaznali razlike med spoloma: ženske so bile bolj dovzetne za občutenje negativnih posledic krize in so pogosteje izražale simptome depresivnih občutij, anksioznosti in stresa v primerjavi z moškimi.

 

Za konec še omenimo, da je članek oziroma zgoraj omenjena študija zgolj del longitudinalne študije, ki poteka že od leta 2008 in vse skupaj obsega 11.000 sodelujočih. Rezultati, predstavljeni zgoraj, so plod (pod)raziskave, ki se je izvajala z zbiranjem podatkov med leti 2010 in 2014.

 

 

Kriza in iskanje smisla

 

Seveda pa Stalikas in sodelavci ne odkrivajo kaj relevantno novega. Že leta nazaj so ljudje, ki so se ukvarjali s psihologijo otrok in mladostnikov, povezovali ekonomsko krizo s težavami osnovne družbene celice - družine. Konflikti, verbalno in psihološko nasilje, selitve in socialna nestabilnost so dejavniki, ki povzročajo stres in novo realnost družinam z bistvenimi eksistencialnimi posledicami. Otroci, ki živijo v slabših in težavnejših razmerah, namreč dokazano kažejo slabši fizičen, kognitiven in družben razvoj ter udejstvovanje, pestijo jih težave v šoli in v odnosih med vrstniki kot tudi vedenjske, psihološke in čustvene motnje.

 

Vendar otroci in mladostniki očitno niso edini problem tega sistemskega neravnovesja. Smisel, iskanja smisla v življenju in občutek o smiselnosti tega, kar posameznik počne, je pravzaprav zelo specifična človeška značilnost, ki ima evolucijski pomen in težo. Stalikas navaja, da je občutenje življenjskega smisla pravzaprav povezano z dolgoročnimi cilji, motivacijo, predanostjo in strastjo do tega, kar posameznik počne. Pa tudi z doseganjem nečesa, kar posamezniku nekaj pomeni in ji/mu tako nudi osebno zadovoljstvo in izpolnitev.

 

 

Bizarnost "terapije" socialnih omrežij

 

A dejstvo je danes tudi to, da se različni ljudje s krizo spopadajo na različne načine. Eden najbolj bizarnih, ampak morda pa res kratkoročno najbolj učinkovitih načinov spopadanja z občutkom malodušja in nezadovoljstva, je - verjeli ali ne - naložitev aplikacije za ohranjanje dobrega počutja ali terapevta v okviru sporočilnega sistema Facebook Messenger. Woebot je namreč lahko vaš novi navidezni terapevt, ki odgovarja na vprašanja, svetuje in govori z vsako osebo, ki z njim vzpostavi stik - celoten sistem pa je osnovan na osnovi umetne inteligence. Še več, Woebot ima tedensko z uporabniki že več kot dva milijona pogovorov. Seveda se prva dva tedna storitve nudi brezplačno, potem pa se pogovori začnejo zaračunavati.

 

Woebot je tako virtualna storitev, ki je uporabnikom na voljo 24 ur na dan, kjerkoli, dostopen pa je preko vašega računalnika kot tudi pametnega telefona. Testi so tako že potrdili, da Woebot uspešno pomaga pri zdravljenju motenj razpoloženja, zmanjševanju simptomov depresije in tesnobe, uporabniki pa tudi poročajo, da res čutijo, da terapevt sočustvuje z njimi (vir). Seveda pa se istočasno že kar lep čas pojavljajo zaskrbljeni glasovi psihoterapevtov iz Amerike, ki opozarjajo na preobremenjenost miselnih in nevroloških procesov zaradi tehnoloških inovacij. Nekateri gredo pri tem še dlje in že omenjajo pojem odvisnost od pametnih telefonov. Nancy Collier, ki jo citira New York Times, trdi:

 

"Večina ljudi preveri svoj pametni telefon 150-krat na dan ali vsakih 6 minut. Mladi odrasli pošljejo povprečno 110 sporočil na dan. 46% uporabnikov pametnih telefonov meni, da brez telefona ne bi moglo živeti."

 

Kakorkoli že, dejstvo je, da so ekonomska kriza in posledice le-te malo večji problem strukturne in politične narave, ki se ga celostno gledano, žal, ne bo dalo odpraviti z nalaganjem aplikacij na vaše pametne telefone za kratkoročno izboljšanje počutja. Pa ne glede na to, kateri starostni in statusni skupini pripadate. Ampak saj veste, kako je: vsaka generacija raste ob svojih lastnih sloganih, načelih in vrednotah. Moja generacija je rasla tako rekoč samo ob enem, ki še danes velja:

 

"Na svetu ni miru, je le mirovni proces. Ni zdravila za bolezen, le zdravniški recept. Najslabše kar lahko nekomu daš, je nasvet. Bojim se dobrih ljudi. Bojim se dobrih ljudi."

 

(Miha Blažič, N’Toko, Dobrodelni Koncert Ob Koncu Sveta, 2005)

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,961
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,213
03/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 2,045
04/
Vlada proti ljudstvu: Kaj nam Cerarjevi prikrivajo glede arbitraže, da so vsi dokumenti tajni?!
Uredništvo
Ogledov: 1,531
05/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,207
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,418
07/
ZNR: nova radijska mreža z največji prihodki, največ poslušalci in največjo rastjo. Politična podpora SMC?
Uredništvo
Ogledov: 1,121
08/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,381
09/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 1,019
10/
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
Dragan Živadinov
Ogledov: 806