Komentar

Diletantizem v slovenski politiki: Bolje naš bedak kot njihov učenjak!

Bolje naš bedak kakor njihov učenjak je izboljšan prevod nekega precej nespodobnega izreka iz arzenala italijanske strankarske politike in nekoliko popravljeno proslulo stališče iz začetkov slovenske demokracije: Ni važno, če je pismen, važno je, da je naš! Ta izrek oz. stališče mi prihajata na misel, ko opazujem slovensko predvolilno kampanjo. Če se ne motim, se prilega mnogim aktualnim kadrovskim oz. personalnim rešitvam. 

08.05.2018 21:43
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   kandidati   talenti   Janez Drnovšek   Slovenija   Janez Janša   CDU   CSU   Televizija Slovenija   soočenje

Foto: arhiv portal+

Slovenija nima dovolj pametnih ljudi, da bi napolnili dvajset strank in sestavili dvajset političnih ekip, ki bi med seboj tekmovale na enakopraven način.

Slovenska televizijska hiša POP TV že nekaj let proizvaja in predvaja oddajo Slovenija ima talent, ki je prišla k nam pa še v mnoge druge dežele iz Velike Britanije in se v izvirniku imenuje Got Talent. Podobne oddaje, recimo Pokaži, kaj znaš!, naj bi pripravljale še druge slovenske, predvsem lokalne televizije. Če se ne motim, je bil Pokaži, kaj znaš! mnogo let nazaj tudi naslov razvedrilne oddaje/kviza ljubljanskega radia. Od časa do časa, vendar ne prav pogosto se potemtakem na Slovenskem prebudi občutek, da skrivamo in zanemarjamo nadarjene državljane. Na nek način so odkrivanje talentov tudi volitve, pred tem pa različni lobiji, društva, politične stranke in seveda predvolilna soočenja. Toda Slovenija ni Velika Britanija ali Amerika, zaloga talentov je manjša, vprašanje je le, ali so naši inštrumenti ("talentomeri") dovolj občutljivi, da to zalogo odkrijejo. Dodatna težava je upoštevanje in izkoriščanje teh odkritij. V vzvratnem zrcalu slovenske zgodovinske vožnje se kažejo boljši in slabši časi. V obdobju po drugi svetovni vojni so bili slovenski voditelji, kar zadeva talente, precej zapravljivi. Več tisoč so jih odstranili in pozaprli, mnoge so pregnali v tujino. Konec šestdesetih let je nastopilo obdobje relativnega olajšanja, ki je trajalo le nekaj let, recimo do leta 1972, ko so Kavčičevo garnituro zamenjali tretjerazredni aktivisti in stremuhi vseh vrst.

 

Bolje naš bedak kakor njihov učenjak je izboljšan prevod nekega precej nespodobnega izreka iz arzenala italijanske strankarske politike in nekoliko popravljeno proslulo stališče iz začetkov slovenske demokracije: Ni važno, če je pismen, važno je, da je naš! Ta izrek oz. stališče mi prihajata na misel, ko opazujem slovensko predvolilno kampanjo. Če se ne motim, se prilega mnogim aktualnim kadrovskim oz. personalnim rešitvam.

 

Žal so slovenski mediji bolj redkobesedni, kadar gre za upoštevanje človeških značilnosti in lastnosti, kot so izkušnje, izobrazba, kulturnost, pamet, strokovnost, talent, verodostojnost, znanje ... Kot smo videli, si kar dvajset strankarskih prvakov, vsaj tisoč poslanskih kandidatov in še več strankarskih funkcionarjev prizadeva dobiti v roke vajeti oblasti. Če pomislimo, da so pri dveh milijonih prebivalcev omenjene lastnosti in značilnosti količinsko omejene, mediji tudi ne morejo imeti posebno težkega dela - kar njihove molčečnosti nikakor ne opravičuje. Če nič drugega, bi morali ugotoviti, da Slovenija nima dovolj pametnih ljudi, da bi napolnili dvajset strank in sestavili dvajset političnih ekip, ki bi med seboj tekmovale na enakopraven način.

 

Ko se spominjam predsednikov slovenskih vlad, pomislim, da je imel dr. Janez Drnovšek (doktor ekonomije), predno je postal predsednik slovenske vlade, za sabo vodenje Jugoslavije, ki je imela triindvajset milijonov prebivalcev, in predsedovanje gibanju neuvrščenih, ki je po prebivalstvu presegalo polovico človeštva. Diplomirani obramboslovec Janez Janša je imel za sabo kariero obrambnega ministra, nato se je znašel na čelu države z dvema milijonoma in na mestu predsednika Evropske unije, ki vsebuje več kot pol milijarde ljudi. Če stopimo stopnico niže, k slovenskim županom, ki se potegujejo za mesto predsednika vlade, ugotovimo, da ga ni mogel doseči niti Zoran Janković, ki vodi slovensko prestolnico, ta pa vsebuje okrog tristo tisoč prebivalcev. Danes ima - po vsem videzu - nekaj možnosti, da postane predsednik slovenske vlade župan Kamnika, ki vsebuje 29.000 prebivalcev. Na pohodu je miselnost, za katero sta značilna volja do oblasti in pomanjkanje samokritičnosti. Na pohodu je ljubiteljstvo, ki ga s tujko imenujemo diletantizem.

 

Ob vseh mogočih pomislekih si je vendar treba priznati, da nenavadne, nenadne in bliskovite kariere niso mogoče le na Slovenskem, ampak tudi v nekaterih drugih državah, in da gre predvsem za presojo (strank, botrov ...), koliko volivcev je sposoben navdušiti ta ali oni kandidat? Gre tudi za denar, medijsko prodornost in organizacijo kampanje, ki se - morda še najmanj v Sloveniji - opirajo na pretekle dosežke, retorične spretnosti, strokovne reference in (klene) značajske lastnosti kandidata, med katerimi visoko kotira resnicoljubnost. Kot vidimo v nekaterih aktualnih primerih, je malomaren odnos do dejstev kar pogost pojav.

 

Običajno je kandidatura za predsednika vlade odvisna od moči stranke, ki jo (praviloma) vodi kandidat. Nemški liberalci (FDP) ali Zeleni težko dosežejo rezultat, ki bi jim omogočil kanclerski položaj. Za ta položaj se načeloma potegujeta "ljudski" stranki CDU in SPD. Niti Edmund Stoiber (CSU) leta 2002, čeprav je bil skupni kandidat povezave CDU-CSU, ni mogel premagati Gerharda Schröderja (SPD). Angela Merkel je takrat, čeprav je bila pred tem ministrica v Kohlovem kabinetu in predsednica stranke, prepustila kanclersko kandidaturo Bavarcu Stoiberju. Dober kandidat lahko znatno prispeva k uspehu stranke, še bolj pa h kandidatovemu uspehu ali neuspehu prispevata domet in sloves stranke. Največkrat imata prednost pred drugimi kandidat in stranka, ki gresta na volitve s položaja oblasti (t.i. incumbent), ker sta preskušena in ker sta že bila zmagovalca. To seveda ne velja, kadar se oblastna garnitura pred volitvami zaplete v afere in škandale.

 

Volilni izid je seveda odvisen od volilnega sistema. V večinskem sistemu ni pravega prostora niti za majhne niti za nove stranke ali nove obraze. V državah s takšnim sistemom (ZDA, Združeno kraljestvo, Francija) ni koalicijskega taktiziranja in izsiljevanja, odločanje je bolj učinkovito, parlament pa je glasovalni stroj. To do neke mere velja tudi za t.i. mešane ali kombinirane sisteme (Rusija, Hrvaška) in za sisteme z visokim volilnim pragom (Nemčija).

 

Zadnja leta v Sloveniji s predsedniki vlad in ministri nimamo sreče. Zdi, da jih izbirajo v skladu z izrekom v naslovu tega prispevka. To je na neki način - če izvzamem Janšo in Tonina, morda še Požarja - prišlo do izraza na soočenju dvajsetih predsednikov na nacionalni televiziji 7. maja 2018. Za večino nastopajočih predsednikov bi lahko rekli, da so bili videti utrujeni, naveličani, brez žara ali navdiha. Pri tem se je treba vprašati, ali je televizijska publika pripravljena poslušati (vsaj) uro in pol banalnosti, ali pa skušajo predvsem uganiti, kateri obraz jim bo popestril/zagrenil življenje v naslednjem mandatu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Koronavojna: Izredne razmere v slovenskem gospodarstvu in po celem svetu zahtevajo takojšnje ukrepe!
10
27.03.2020 17:20
Znašli smo se v razmerah, kakršnih v moderni dobi še ni bilo. Ne gre za finančno, ekonomsko, nepremičninsko ali kakršnokoli ... Več.
Piše: Mark Stemberger
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
26
26.03.2020 22:30
Četrti veji oblasti se obetajo boljši časi. Ker se bo dovolj veliko število ljudi to šlo in se bo zgodil ključni konsenz o tem, ... Več.
Piše: Miha Burger
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
33
26.03.2020 01:00
Pandemija koronavirusa spreminja globalne navade potrošnikov in bo imela revolucionarne posledice na različnih področjih. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
21
24.03.2020 01:27
Kronavirus je virus, ki ne napade pljuč in sklepov, njegov cilj so značaj in prepričanja. Njegovi simptomi so egoizem, ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
8
23.03.2020 13:00
Slovenija in slovenski narod brez dvoma pripadata zahodnemu svetu (EU in NATO) v vseh pogledih. Zgled zajemata iz razvitih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
52
22.03.2020 10:30
Trenutno imamo na oblasti vlado, ki preočitno ne premore zavidljivega etičnega minimuma in se zdi, da člani ideološke skupine ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Kdo bi vedel, kaj bo virus jutrišnjega dne?
11
21.03.2020 22:00
Ilija Hržanovski je dal zgraditi monumentalno scenografijo - Inštitut, v katero je naselil štiristo performerjev, ki so svoje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
31
21.03.2020 01:30
V zgolj enem tednu je vlada Janeza Janše pokazala vse najboljše, hkrati pa tudi vse najslabše, kar pritiče slovenski politiki. ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Nacionalni populizem in Janez Janša
14
20.03.2020 13:00
Do naraščanja nacionalnega populizma , ni prišlo čez noč, temveč v mnogih letih in iz različnih razlogov. Izraz nacionalni ... Več.
Piše: Keith Miles
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
12
18.03.2020 19:00
Premajhen si, da bi te lahko videl. Niti živ nisi. A ti lažje povem, kaj mislim o tebi, če ti prisodim obliko in občutke. Lahko ... Več.
Piše: Kristijan Musek Lešnik
Zgodbe v času epidemije: Trideset let samote
13
17.03.2020 21:45
V teh dneh pogosto slišimo, naj ostanemo doma, sami. Ukrep imenujejo izolacija, ta čas pa bi lahko imenovali čas samote. Za ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Kaj imajo skupnega Lorella Flego, Julian Assange in koronavirus
9
15.03.2020 15:00
Naj vzamem najbolj aktualen problem, ki povzroča precejšnjo polarizacijo med ljudmi - in to po vsem svetu. To je situacija s ... Več.
Piše: Miha Burger
"Kaj pričakujete od mene, Dragana Živadinova, da bom pel visoko pesem nacionalnemu, nacionalizmu ali celo nacizmu?"
24
14.03.2020 20:11
Ernsta Tollerja je po letu 1933 do smrti preganjalo paradoksalno vprašnje: Ali ubiti tistega, ki bo ubil miljone, ker to je več ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Celotna Italja je v karanteni. Kaj to pomeni, boste v Sloveniji poizkusili na lastni koži v naslednjih dneh.
18
14.03.2020 01:19
Ne smemo se gibati prosto, ostajati moramo, kolikor je mogoče, doma, gibanje je omejeno na vseh ravneh, zaprto je vse, razen ... Več.
Piše: Jurij Paljk
Čakajoč na epidemijo: Kdo se (ne) boji koronavirusa in zakaj?
4
11.03.2020 12:43
Medijem se očita, da o koronavirusu poročajo senzacionalno. To pogosto res drži, iz perspektive psihoterapije pa bi bilo dobro ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Spregledano poročilo Združenih narodov: Rusija je odgovorna za vojne zločine v Siriji!
11
11.03.2020 05:00
Tako v svojem poročilu ugotavlja preiskovalna komisija Sveta OZN za človekove pravice. Poročila, ki je bilo objavljeno v začetku ... Več.
Piše: Božo Cerar
Osmi marec: Od vrtnic do bodeče neže
16
08.03.2020 10:00
Kaj naj napišem ob dnevu žena v družbi, ki šele zadnja leta spoznava, da ima praznik zgodovinski izvor, ki nima zveze z osladnim ... Več.
Piše: Simona Rebolj
Neestetsko je, da bi umetnik postal korporacijski svetovalec ali svetovalec politični stranki
13
07.03.2020 23:33
Čisto vsaka politika je sama po sebi ostudno barbarstvo, je mračnjaško priseganje totaliteti, ki dolgoročno človeku iznakazi ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Afganistan: Mirovni dogovor med talibani in Združenimi državami
9
05.03.2020 00:59
Dogovor še ne prinaša polnega miru in ne odpravlja povsem medsebojnega nezaupanja, niti ne predstavlja formalnega mirovnega ... Več.
Piše: Božo Cerar
Zakaj so minister Šabeder in njegova ekipa bitko s koronavirusom glede odnosov z javnostmi že zdavnaj izgubili
3
03.03.2020 10:14
Zakaj Borut Pahor ni prišel v obleki, temveč v puloverju na Ministrstvo za obrambo tisti večer, ko je govoril preko Skypa z ... Več.
Piše: Edvard Kadič
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Uredniški komentar: Janša, ne ga srat'! Zdaj ni čas za privilegije, politično barantanje ali slabo kadrovsko politiko!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,332
02/
Koronavirus med nami: Simptome tega virusa najdemo v politiki, ki ne zmore iskati kompromisov
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,404
03/
Ko maske padejo: Kapitalistična koronavojna
Simona Rebolj
Ogledov: 2,564
04/
Covid-19 ne ubija le ljudi, temveč je tudi medijski virus, ki bo pokončal večino dnevnega tiska
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,123
05/
IZUM in Cobiss.net: Kdo koga zavaja, kdo kaj skriva in čigave interese kdo zastopa?
Tomaž Seljak
Ogledov: 2,053
06/
Jebi se, koronavirus! (Osamimo virus, ne sebe!)
Kristijan Musek Lešnik
Ogledov: 2,047
07/
Nacionalni populizem in Janez Janša
Keith Miles
Ogledov: 1,393
08/
Devet življenj Boruta Jamnika: Cerarjeva vlada vabi tuje investitorje, Jamnik pa jih preračunljivo odganja
Uredništvo
Ogledov: 8,015
09/
Rešitev pred "glasom ulice" je le določena institucionalizacija oblik delovanja četrte veje oblasti
Miha Burger
Ogledov: 966
10/
Krhek položaj Slovenije v grobi geopolitiki 21. stoletja
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 1,063