Komentar

Diletantizem v slovenski politiki: Bolje naš bedak kot njihov učenjak!

Bolje naš bedak kakor njihov učenjak je izboljšan prevod nekega precej nespodobnega izreka iz arzenala italijanske strankarske politike in nekoliko popravljeno proslulo stališče iz začetkov slovenske demokracije: Ni važno, če je pismen, važno je, da je naš! Ta izrek oz. stališče mi prihajata na misel, ko opazujem slovensko predvolilno kampanjo. Če se ne motim, se prilega mnogim aktualnim kadrovskim oz. personalnim rešitvam. 

08.05.2018 21:43
Piše: Dimitrij Rupel
Ključne besede:   volitve   kandidati   talenti   Janez Drnovšek   Slovenija   Janez Janša   CDU   CSU   Televizija Slovenija   soočenje

Foto: arhiv portal+

Slovenija nima dovolj pametnih ljudi, da bi napolnili dvajset strank in sestavili dvajset političnih ekip, ki bi med seboj tekmovale na enakopraven način.

Slovenska televizijska hiša POP TV že nekaj let proizvaja in predvaja oddajo Slovenija ima talent, ki je prišla k nam pa še v mnoge druge dežele iz Velike Britanije in se v izvirniku imenuje Got Talent. Podobne oddaje, recimo Pokaži, kaj znaš!, naj bi pripravljale še druge slovenske, predvsem lokalne televizije. Če se ne motim, je bil Pokaži, kaj znaš! mnogo let nazaj tudi naslov razvedrilne oddaje/kviza ljubljanskega radia. Od časa do časa, vendar ne prav pogosto se potemtakem na Slovenskem prebudi občutek, da skrivamo in zanemarjamo nadarjene državljane. Na nek način so odkrivanje talentov tudi volitve, pred tem pa različni lobiji, društva, politične stranke in seveda predvolilna soočenja. Toda Slovenija ni Velika Britanija ali Amerika, zaloga talentov je manjša, vprašanje je le, ali so naši inštrumenti ("talentomeri") dovolj občutljivi, da to zalogo odkrijejo. Dodatna težava je upoštevanje in izkoriščanje teh odkritij. V vzvratnem zrcalu slovenske zgodovinske vožnje se kažejo boljši in slabši časi. V obdobju po drugi svetovni vojni so bili slovenski voditelji, kar zadeva talente, precej zapravljivi. Več tisoč so jih odstranili in pozaprli, mnoge so pregnali v tujino. Konec šestdesetih let je nastopilo obdobje relativnega olajšanja, ki je trajalo le nekaj let, recimo do leta 1972, ko so Kavčičevo garnituro zamenjali tretjerazredni aktivisti in stremuhi vseh vrst.

 

Bolje naš bedak kakor njihov učenjak je izboljšan prevod nekega precej nespodobnega izreka iz arzenala italijanske strankarske politike in nekoliko popravljeno proslulo stališče iz začetkov slovenske demokracije: Ni važno, če je pismen, važno je, da je naš! Ta izrek oz. stališče mi prihajata na misel, ko opazujem slovensko predvolilno kampanjo. Če se ne motim, se prilega mnogim aktualnim kadrovskim oz. personalnim rešitvam.

 

Žal so slovenski mediji bolj redkobesedni, kadar gre za upoštevanje človeških značilnosti in lastnosti, kot so izkušnje, izobrazba, kulturnost, pamet, strokovnost, talent, verodostojnost, znanje ... Kot smo videli, si kar dvajset strankarskih prvakov, vsaj tisoč poslanskih kandidatov in še več strankarskih funkcionarjev prizadeva dobiti v roke vajeti oblasti. Če pomislimo, da so pri dveh milijonih prebivalcev omenjene lastnosti in značilnosti količinsko omejene, mediji tudi ne morejo imeti posebno težkega dela - kar njihove molčečnosti nikakor ne opravičuje. Če nič drugega, bi morali ugotoviti, da Slovenija nima dovolj pametnih ljudi, da bi napolnili dvajset strank in sestavili dvajset političnih ekip, ki bi med seboj tekmovale na enakopraven način.

 

Ko se spominjam predsednikov slovenskih vlad, pomislim, da je imel dr. Janez Drnovšek (doktor ekonomije), predno je postal predsednik slovenske vlade, za sabo vodenje Jugoslavije, ki je imela triindvajset milijonov prebivalcev, in predsedovanje gibanju neuvrščenih, ki je po prebivalstvu presegalo polovico človeštva. Diplomirani obramboslovec Janez Janša je imel za sabo kariero obrambnega ministra, nato se je znašel na čelu države z dvema milijonoma in na mestu predsednika Evropske unije, ki vsebuje več kot pol milijarde ljudi. Če stopimo stopnico niže, k slovenskim županom, ki se potegujejo za mesto predsednika vlade, ugotovimo, da ga ni mogel doseči niti Zoran Janković, ki vodi slovensko prestolnico, ta pa vsebuje okrog tristo tisoč prebivalcev. Danes ima - po vsem videzu - nekaj možnosti, da postane predsednik slovenske vlade župan Kamnika, ki vsebuje 29.000 prebivalcev. Na pohodu je miselnost, za katero sta značilna volja do oblasti in pomanjkanje samokritičnosti. Na pohodu je ljubiteljstvo, ki ga s tujko imenujemo diletantizem.

 

Ob vseh mogočih pomislekih si je vendar treba priznati, da nenavadne, nenadne in bliskovite kariere niso mogoče le na Slovenskem, ampak tudi v nekaterih drugih državah, in da gre predvsem za presojo (strank, botrov ...), koliko volivcev je sposoben navdušiti ta ali oni kandidat? Gre tudi za denar, medijsko prodornost in organizacijo kampanje, ki se - morda še najmanj v Sloveniji - opirajo na pretekle dosežke, retorične spretnosti, strokovne reference in (klene) značajske lastnosti kandidata, med katerimi visoko kotira resnicoljubnost. Kot vidimo v nekaterih aktualnih primerih, je malomaren odnos do dejstev kar pogost pojav.

 

Običajno je kandidatura za predsednika vlade odvisna od moči stranke, ki jo (praviloma) vodi kandidat. Nemški liberalci (FDP) ali Zeleni težko dosežejo rezultat, ki bi jim omogočil kanclerski položaj. Za ta položaj se načeloma potegujeta "ljudski" stranki CDU in SPD. Niti Edmund Stoiber (CSU) leta 2002, čeprav je bil skupni kandidat povezave CDU-CSU, ni mogel premagati Gerharda Schröderja (SPD). Angela Merkel je takrat, čeprav je bila pred tem ministrica v Kohlovem kabinetu in predsednica stranke, prepustila kanclersko kandidaturo Bavarcu Stoiberju. Dober kandidat lahko znatno prispeva k uspehu stranke, še bolj pa h kandidatovemu uspehu ali neuspehu prispevata domet in sloves stranke. Največkrat imata prednost pred drugimi kandidat in stranka, ki gresta na volitve s položaja oblasti (t.i. incumbent), ker sta preskušena in ker sta že bila zmagovalca. To seveda ne velja, kadar se oblastna garnitura pred volitvami zaplete v afere in škandale.

 

Volilni izid je seveda odvisen od volilnega sistema. V večinskem sistemu ni pravega prostora niti za majhne niti za nove stranke ali nove obraze. V državah s takšnim sistemom (ZDA, Združeno kraljestvo, Francija) ni koalicijskega taktiziranja in izsiljevanja, odločanje je bolj učinkovito, parlament pa je glasovalni stroj. To do neke mere velja tudi za t.i. mešane ali kombinirane sisteme (Rusija, Hrvaška) in za sisteme z visokim volilnim pragom (Nemčija).

 

Zadnja leta v Sloveniji s predsedniki vlad in ministri nimamo sreče. Zdi, da jih izbirajo v skladu z izrekom v naslovu tega prispevka. To je na neki način - če izvzamem Janšo in Tonina, morda še Požarja - prišlo do izraza na soočenju dvajsetih predsednikov na nacionalni televiziji 7. maja 2018. Za večino nastopajočih predsednikov bi lahko rekli, da so bili videti utrujeni, naveličani, brez žara ali navdiha. Pri tem se je treba vprašati, ali je televizijska publika pripravljena poslušati (vsaj) uro in pol banalnosti, ali pa skušajo predvsem uganiti, kateri obraz jim bo popestril/zagrenil življenje v naslednjem mandatu.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
11
11.11.2019 20:00
Severnoatlantsko zavezništvo se sooča z najbolj kompleksno in nepredvidljivo varnostno situacijo od svojega nastanka pred 70. ... Več.
Piše: Božo Cerar
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
15
10.11.2019 19:30
Kaj bi rekli v New Yorku, če bi kdo izjavil, da se je Svetovni trgovinski center leta 2001 podrl na dve strani: na ZDA in na ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
8
10.11.2019 09:59
Močno dvomim, da bi ustavni sodniki kljub svoji vzvišenosti prezrli pričanje Franca Kanglerja pred preiskovalno komisijo, saj so ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Človeštvo se bo na koncu pobilo med sabo, navkljub vsemu pa smo v boju za lepoto sveta!
15
09.11.2019 20:00
Ljudje smo edini med živalmi, ki smo sposobni pogledati v svoje možgane, mogoče smo jih celo sposobni rekonstruirati in na novo ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
18
08.11.2019 01:00
Na sklonjenih hrbtih koalicijskih partnerjev je v središče političnega dogajanja vkorakalaLevica. Brez ene resne odgovornosti, ... Več.
Piše: Anuša Gaši
Evropa med neizprosno demografijo in "zarukanim nacionalizmom": Ali slovenski narod odmira?
21
05.11.2019 00:34
Demografska gibanja v Evropi so v glavnem alarmantna in vzbujajo upravičene skrbi. Če odmislimo Kosovo, potem se evropske države ... Več.
Piše: Anej Sam
Klinični center kot mikrokozmos slovenske države: insajderski esej o negativni selekciji
12
03.11.2019 22:00
Pričujoči tekst pozorno preberite, saj se v njem skriva posebno, presenetljivo sporočilo, ki je povezano z datumom objave: ... Več.
Piše: Blaž Mrevlje
Yoko Ono & Marina Abramović: Bolje je biti oseba en dan, kot senca tisoč let.
10
02.11.2019 21:00
Bistvena razlika med umetniškim delomYoko Ono(1933) inMarino Abramović(1946) je v tem, da Yoko Ono proizvaja umetniške dogodke, ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Britanski davkoplačevalci se ne dajo: Levičarska zloraba besed in "Mala rdeča knjižica"
13
27.10.2019 19:00
V politiki so levičarji že od nekdaj dobri pri izkrivljanju besed. Zgodovinska so bila profit pomeni izkoriščanje, kapitalizem ... Več.
Piše: Keith Miles
Korupcija za telebane: Kratek priročnik o korupciji in provizijah na Slovenskem
7
27.10.2019 09:00
Komentarji mojih zadnjih dveh prispevkov naportalu+so me vzpodbudili, da napišem nekaj o poslovnih navadah v Sloveniji.Nisem ne ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Mi, umetniki levi anarhisti, težko sprejmemo idejo, da je kultura največja vrednota
2
26.10.2019 21:20
Bralec, samo pomisli, kakšna mega skladovnica informacij je vpeta v digitalno vesolje. Vsako sekundo se širi. Točno to vesolje ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
O bednem filozofu: Ali je Boris Vezjak retardiran? Ali ima IQ višji od številke čevljev?
32
25.10.2019 14:00
Boris Vezjak ni znan in ne pomeni ničesar nikomur, vendar je v sebi osredotočil vso bedo filozofije. Ponazarja stanje prodanih ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
David Tasić (1962-2019)
3
24.10.2019 22:24
O vsem skupaj bi bilo lažje posneti film kot pisati. Na srečo je bila večina prizorov naših skupnih osemdesetih polna ... Več.
Piše: Franci Zavrl
Stati inu obstati: Proces impeachmenta zoper Donalda Trumpa prehaja v novo fazo
5
23.10.2019 22:04
Impeachment je v Združenih državah ponovno dobil zagon. Ankete javnega mnenja mu postajajo naklonjene, kar budno spremljajo tako ... Več.
Piše: Božo Cerar
Konec mita o dobrem ustavnem sodišču: Primer Accetto in moralna integriteta sodnikov
45
22.10.2019 23:15
Prilika o dveh ustavnih sodnikih, od katerih eden laže, drugi pa na laž opozori javnost, ne bi smela predstavljati večje moralne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Katalonska neodvisnost: V Evropo prek Madrida ali Barcelone?
26
20.10.2019 19:00
Zunanji ministerMiro Cerarnajbrž ni dobro vedel, kaj govori, ko je španski policijski in pravosodni teror v Kataloniji razglasil ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
So Adrio Airways prodali slamnatemu skladu, ker je bilo treba zabrisati sledi sumljivih poslov?
13
20.10.2019 09:00
Agonija Adrie Airways se še ni prav končala, pa nam Alenka Bratušek in Zdravko Počivalšek že ponujata novo avanturo:ustanovitev ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Oktavia. Trepanacija: Opera, ki je uprizorjena v odprti Leninovi glavi
1
19.10.2019 19:00
Biti sto let kasneje v istem političnem prostoru Lenina in poslušati opero o njegovem brutalnem boljševizmu, je poseben ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Farsa v Združenih narodih: Venezuelo izvolili v Svet za človekove pravice
8
18.10.2019 20:00
17. oktobra, na dan umora venezuelskega opozicijskega aktivista Edmunda Rade, je Madurov režim prejel čudovito nagrado Generalne ... Več.
Piše: Božo Cerar
Kratka zgodovina Evropske unije: Od raja na zemlji do problema
18
15.10.2019 22:27
Raj na zemlji, rešitev, podpora, odgovornost, nadzorstvo in disciplina, problem. V jugoslovanskih časih smo Evropsko skupnost ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Dosje Slovenska vojska: Zakaj je Karl Erjavec tempirana bomba Šarčeve vlade
Uredništvo
Ogledov: 1,853
02/
Andraž Teršek: "Ustavno sodišče prepogosto odloča tako, da se najprej izbere končni rezultat, potem pa išče pot, ki naj bi legitimirala takšen rezultat."
Uredništvo
Ogledov: 2,027
03/
Zbogom, Levica! Šarcu bo zdaj še težje vladati, a na srečo ima nekaj smisla za humor
Anuša Gaši
Ogledov: 2,259
04/
Ustavno sodišče dokončno razsodilo: Obvezne glasbene kvote Mira Cerarja so neustavne!
Uredništvo
Ogledov: 1,692
05/
Slovenski intelektualci o razmerah v državi ob 30-letnici padca Železne zavese: "Danes bo že jutri včeraj"
Uredništvo
Ogledov: 1,975
06/
Meditacija o zidovih: Ugani, kdo pride danes na kosilo
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,351
07/
Banka Slovenije pod težo kritik: So bile omejitve pri najemanju kreditov občanov res potrebne?
Bine Kordež
Ogledov: 1,365
08/
70. let zveze NATO: Če na srečanju v Londonu članice ne bodo stopile skupaj, se ponujajo črni scenariji
Božo Cerar
Ogledov: 1,173
09/
Otto Skorzeny, "najnevarnejši človek v Evropi", tajni nacistični načrt za bombardiranje New Yorka in Hitlerjevi pomisleki glede atomske bombe
Shane Quinn
Ogledov: 855
10/
Parlamentarna preiskovalna komisija v zadevi Kangler in nenavadno obnašanje ustavnega sodišča
Angel Polajnko
Ogledov: 1,453