Komentar

Zakaj je ob varstvu pravic neizbranih kandidatov za varuha konkurence umrla pravna država

Na portalu+ smo že pisali o tem, kako malomarno - verjamem, da celo naklepno - so se gospodarski minister Zdravko Počivalšek in njegovo ministrstvo ter Cerarjeva vlada lotili imenovanja varuha konkurence, potem ko je odstopil prejšnji direktor Agencije za varstvo konkurence (AVK) Andrej Krašek.

13.05.2018 23:59
Piše: Aljoša Pečan
Ključne besede:   AVK   Zdravko Počivalšek   Andrej Matvoz   odstop   vlada   varuh konkurence

Foto: arhiv portal+

Minister Počivalšek se po Instagramu smili samemu sebi, ker ga ni doma med njegovimi telicami.

V zadnjem mesecu je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek pozival (vir) varuha konkurence Andreja Matvoza, naj odstopi, češ da sta bila tako zmenjena. Kdaj? Takrat, ko ga je vlada Mira Cerarja na Počivalškov predlog imenovala za vršilca dolžnosti direktorja Agencije za varstvo konkurence (AVK)? Morda takrat, ko je gospoda Matvoza na položaj imenoval Državni zbor? Ali pa sta se Počivalšek in Matvoz morebiti ob pivu tako dogovorila, pa je enemu to ušlo iz spomina? Ne glede na to, kaj je res in kaj ne, minister Počivalšek ne bi smel nikoli več kandidirati za kakršno koli javno funkcijo, kajti njegova dejanja kažejo popolno odsotnost razumevanja in spoštovanja vladavine prava. Da je temu res tako, kažejo njegove izjave, da je bil postopek glede Matvozovega imenovanja enak vsem dosedanjim.

 

Z gotovostjo povem, da minister laže.

 

Bil sem kandidat za šefa AVK tudi v prejšnjem postopku, razlikovala sta se kot noč in dan. Za takratni postopek je KPK pod vodstvom Gorana Klemenčiča ugotovila, da je korupcijsko tveganje ogromno. Kaj bo ugotovila tokrat, če sploh kaj bo, bomo videli. Minister Počivalšek bi vsaj lahko podrejene - z gospodom Žarkom Bogunovićem, generalnim sekretarjem ministrstva na čelu - povprašal, kako je bil voden prejšnji postopek; lahko bi si prebral kandidaturo enega izmed nas, kjer je to podrobno opisano. A minister se po Instagramu smili samemu sebi, ker ga ni doma med njegovimi telicami. Nazadnje je ministru željo uslišala vlada in predlagala začetek postopka razrešitve direktorja AVK Matvoza, ki naj jo prične Svet AVK, ki ga sicer vodi ravno - direktor AVK. Čakamo rezultat. In celo tu se mnenje sodišča razlikuje od ministrovega, kako se postopke razrešitve izvede.

 

Andrej Matvoz je v svojo obrambo na pozive po svojem odstopu javno navedel, da gre za nedopusten napad nanj, da dela strokovno in dobro, da ga je imenoval državni zbor in da se na to odločitev nihče ni pritožil, zato ima sploh zaupanje in polni mandat.  Poudarja, da bo o teh pritiskih, napadih nase obvestil Evropsko komisijo in OECD. Ljubezen nam je vsem v pogubo, pravimo ... in če se samo spomnimo, kako fanatično je minister zagovarjal taistega Matvoza kot kandidata in kako je ministrstvo v odgovorih na tožbo poudarjalo njegove reference, strokovnost. Zdaj pa mu očitajo, da ravno tega nima. Da naj odide.

 

Če ne bi poznali materije, bi še verjeli vsem vpletenim. Tako kot gospodarski minister skupaj z vlado in državnim zborom nosi odgovornost, tako tudi varuh konkurence laže. Res je sicer, da se nihče ni pritožil na odločitev oz. na sklep o imenovanju, ki ga je sprejel in izdal državni zbor, a res je tudi, da nihče, razen njega (domnevam) tega sklepa ni prejel, niti ni bilo pravnega poduka o pravnem sredstvu, ki ga sicer zagotavlja slovenska ustava. Praksa je očitno taka, da se neizbranim ne omogoči varstva pravic in se jim enostavno nič ne pošlje. Takšno prakso je uvedel nekdanji predsednik državnega zbora Gregor Virant (ob imenovanju varuha Andreja Kraška), njegovi nasledniki pa so jo sprejeli.

 

Da je v tem postopku nekaj hudo narobe, sem podpisani opozoril ob naključnem srečanju s predsednikom parlamentarne Mandatno-volilne komisije Mitjo Horvatom, predavateljem upravnega prava na ljubljanski Pravni fakulteti. Kot pričakovano, storil ni nič (saj vemo zakaj). Prav tako je eden izmed poslancev na plenumu opozoril državni zbor, naj bo pri tem imenovanju pazljiv in skrben, še posebej, ker je, kot je bilo znano, najmanj en neizbrani kandidat vložil tožbo v upravnem sporu zoper odločitev ministra, ki je predlagal v imenovanje vladi gospoda Matvoza. To je bil edino pravno sredstvo, ki smo ga imeli.

 

Kot je zaslediti v medijih, sva tožila najmanj dva. Pri kolegu je sodišče potrebovalo približno leto dni, da je odločilo, pri meni pa še nekaj mesecev več. Pri kolegu je vsebinsko presojalo in ugotovilo nezakonitosti v postopku imenovanja, pri meni pa je tožbeni zahtevek zavrglo, ker je bil varuh konkurence že imenovan lani junija in so zato letos marca sodniki sklenili, da tožbo zavržejo. Tožbo smo neizbrani morali vložiti glede na roke v mesecu decembru 2016. Zahtevek, ki sem ga podal, je zahteval odpravo odločbe, ugotovitev, da kandidat Matvoz (ob dnevu kandidature) nima 10 let delovnih izkušenj na delovnem mestu univerzitetni diplomirani pravnik in da ni strokovnjak s tega področja.

 

Vse, kar je v resnici moralo ugotoviti sodišče (in sedež sodišča ni bil v Ljubljani) v nekaj tednih oz. največ v mesecu ali dveh, je to, ali ima Matvoz teh deset let izkušenj ali ne. To je bilo vse! Sodišče me je marca 2018 obvestilo, da je bilo moj zahtevek dolžno zavreči, ker je bil Andrej Matvoz junija 2017 že imenovan. Vrhovno sodišče je namreč januarja 2017 sprejelo stališče, da pravni interes stranke (praviloma neizbrane) preneha v tistem trenutku, ko je oseba imenovana, izvoljena itd. Zato je bila izjava Gorazda Trpina za nek medij najprej malo čudaška, sedaj pa je razumljena.

 

A problem je in ostaja drugje. Namreč, kaj je potemtakem z ustavno pravico do pritožbe, če sodišče v nekem razumnem roku ni sposobno odločiti o zadevi, ki ni pretirano zahtevna?! Zanimivo je tudi, da je drugo sodišče ne glede na mnenje Vrhovnega sodišča meritorno odločilo pol leta po imenovanju gospoda Matvoza. Postavi se vprašanje, ali Upravno sodišče in njegovi zunanji oddelki odločajo drugače in ali je bilo sodišče dolžno upoštevati mnenje Vrhovnega sodišča? Ni neznanka, da je pred kratkim Evropsko sodipče za človekove pravice (ESČP) odločilo v nekem primeru tako, da bi morali v upravnem pravosodju zazvoniti vsi alarmi, pri nas pa nič. Kar Mirovni inštitut povprašajte po procesnih kršitvah upravnega sodstva v Sloveniji.

 

Ker varuh konkurence Matvoz zdaj napoveduje internacionalizacijo spora oz. svojega primera, mu moram povedati, da bom tudi sam obvestil taiste in še nekaj drugih inštitucij, da njegovo imenovanje, kot je ugotovilo sodišče, ni bilo zakonito, da o pravočasno vloženih tožbah zoper njegovo imenovanje zaradi nerazumno dolgo trajajočih postopkov pred sodišči (skoraj 15 mesecev!) ni bilo odločeno vsebinsko in da nad njegovim polnim mandatom visi Damoklejev meč, ker je bil več kot očitno imenovan, kot so rekli v rimskm pravu Vi, clam aut Precario - torej (če poslovenimo) s silo, utajo ali zlorabo zaupanja.

 

Zaradi navedenega delovanja vseh treh vej oblasti v tem konkretnem primeru je očitno, da pravne države ni več, vladavine prava sploh ne, etika in morala sta pa tako ali tako besedi, ki ju v slovarju slovenskega jezika ni več (sta zbrisani na ukaz):

 

- Gospodarski minister Počivalšek bi se bil mogel in moral pozanimati, kako in kaj s postopkom, predvsem pa bi moral izbrati kandidata, ki mu zaupa in verjame vanj, kandidat bi pa moral izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom.

 

- Vlada bi bila mogla in morala preveriti, ali je odločitev ministra zakonita, ali izpolnjuje vse formalne in materialne pogoje; če jih ne bi, ne bi smela predlagati kandidata v imenovanje državnemu zboru.

 

- Državni zbor bi bil mogel in moral glede na zgoraj opisano imenovanje varuha konkurence zaustaviti in odložiti do izteka tožbenih postopkov, ali pa Andreja Matvoza imenovati z razveznim pogojem (tj. če neizbrani uspe na sodišču, varuhu Matvozu preneha mandat).

 

- Vodstvo Upravnega sodišča bi se bilo moglo in moralo takoj po prejemu tako tožbenih zahtevkov kot mnenja Vrhovnega sodišča nemudoma organizirati tako, da ne bi prišlo do prenehanja z ustavo zagotovljenih temeljnih pravic. Z zahtevo po več sodnikih in osebja, z boljšo organizacijo dela, učinkovitostjo itd., je poteptalo pravno državo, sklicujoč se na Vrhovno sodišče.

 

- Vrhovno sodišče, ki se je postavilo na stran politike in politikantstva, pa naj razloži, kako je s temi našimi ustavnimi pravicami. Ali bomo morali tudi tu iskati pravico na Ustavnem sodišču in na sodiščih nam vsem ljube EU?

 

 

Mediji poročajo, da jo do pozivov k odstopu oz. do ravnanj vlade, ki opravlja tekoče posle in ki v teh in podobnih primerih ravna kot ravna, zadržan celo predsednik države Borut Pahor. Lepo in prav. Lahko bi bil zadržan tudi do nezakonitih imenovanj, še bolje pa bi bilo, da bi bil enostavno tiho in tako ne bi presegel z ustavo določenih mu pooblastil. 

 

Trnovska* je pot do vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic, mar ne?

 

 

Trnova je pot do zvezd, je prevod starega latinskega reka Per aspera ad astra; s priredbo smo želeli opozoriti znanega farana iz Trnovega na njegove obljube.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
3
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
23
20.05.2019 20:50
Vstopila sem v politiko, četudi si tega nisem nikoli želela. Dovolj imam čakanja na spremembe. Dovolj vsakokratnega pričakovanja ... Več.
Piše: Urša Zgojznik
Vzporedna država
33
19.05.2019 20:56
Vzporedna država pomeni hkratni obstoj dveh držav: pravne in njej vzporedne. Medtem ko prva zamejuje reševanje družbenih in ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
5
19.05.2019 11:00
V bivšemTitovemVelenju se dogaja hud paradoks.Največja kakor leva, celo čisto zares komunistična stranka na svetu, ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Problem povečevanja človeške energije Nikole Tesle so končno, po 119 letih prevedli v slovenščino
10
18.05.2019 22:59
Vselej sem se čutil dolžnega, da brez strahu in brez upoštevanja posledic izrazim katerokoli resnico, ki sem jo odkril, saj sem ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
13
16.05.2019 20:28
Sodobna družba potrebuje več človečnosti in prav humanistične vede se ob afirmativni podpori politike pokažejo kot pomemben ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
5
13.05.2019 19:00
Sprašujejo me, ali se je Majniška deklaracija uresničila in kaj si mislim o prihajajočih evropskih volitvah. Ugotavljam, da se ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
12
12.05.2019 22:26
Višek soočenja na nacionalki je zame s sicer drugače korektnim nastopom doseglaTanja Fajon. Z odgovorom na vprašanje, zakaj že ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
8
12.05.2019 15:00
Očitno bo arbitraža o meji med Slovenijo in Hrvaško pomembna tema evropskih volitev.Tako je nakazala predstavitev slovenskih ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Ko hrup postane zvok demokracije
0
12.05.2019 09:05
Hrup nastopa proti patriotskim zborovskim harmoničnim estetikam, za katerimi bi se združevalci in razdruževalci radi skrili. Z ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Neizkušeni in šibki politiki so lahek plen verzirane stare garde, lobistov in medijev
8
09.05.2019 23:20
Stranka, ki se bori za demokracijo, jo mora najprej udejaniti v lastnih vrstah. Nekateri voditelji strank, zlasti če so bili ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Jugonostalgični pacienti: Če bodo iznašli časovni stroj, se bo pol Slovencev hotelo vrniti v SFRJ!
56
08.05.2019 23:59
Če bo šlo tako naprej, bo maja 2020 že tričetrt Slovenije objokavalo štirideseto obletnico smrti Josipa Broza, jugonostalgija pa ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
1989-2019: Trideset let po Majniški deklaraciji
6
07.05.2019 22:00
Majniško deklaracijo lahkoštejemo kot prvi steber slovenske države, drugi steber predstavljajo demokratične volitve in ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
O globoki državi: "Šibka formalna oblast je nastala zato, da je Partija lahko neformalno obvladovala vse."
13
06.05.2019 20:59
Bom na naslednjih volitvah volil bolj pravičnega? Tistega, ki obljublja transparentnost, ki se bo boril proti prikriti oblasti? ... Več.
Piše: Miha Burger
Svoboda medijev: Kako je Julian Assange razgalil provincializem Društva novinarjev Slovenije
9
05.05.2019 21:24
Ob svetovnem dnevu svobode medijev sta obe naši novinarski združenji pokazali na svoj domačijski okvir. Pregon ustanovitelja ... Več.
Piše: Igor Mekina
Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha
0
05.05.2019 06:00
Menim, da bi morala biti dolžina predstave Nekaj ljudi išče srečo in crkne od smeha skrbno varovana skrivnost. Še nikoli nisem v ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zakaj ni v politiki več dobrih, sposobnih in modrih ljudi?
16
02.05.2019 22:30
Odlični posamezniki, ki povedo, kar mislijo, da je prav, so presenečeni, ko doživijo medijske diskvalifikacije samo zato, ker so ... Več.
Piše: Mihael Brejc
Violeta Tomić, preračunljiva političarka ali zgolj slaba igralka?
4
02.05.2019 00:00
Ni pomembno, ali so levi, desni ali na sredini glede svojih političnih prepričanj. Če še svojega stališča ne upaš imeti, kako ... Več.
Piše: Edvard Kadič
Medijski sodniki: "Proaktivno delovanje sodstva na področju odnosov z javnostmi"
12
01.05.2019 07:00
Nekateri sodniki in pravni strokovnjaki, občutljivi na kratenje ustavnih pravic, so v tem naslovu razbrali nadaljnji poskus ... Več.
Piše: Zvjezdan Radonjić
Primer Zvjezdan Radonjič: Upor proti nezakonitim pritiskom ali kako je nek sodnik sodil po svoji vesti
19
29.04.2019 23:23
Zvjezdan Radonjič je tisti sodnik ljubljanskega Okrožnega sodišča, ki je v imenu petčlanskega sodnega senata razglasil ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Za dopolnilno zdravstveno zavarovanje so nujne drugačne rešitve
2
28.04.2019 22:03
Predlog ukinitve plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) in prenos med obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ) je ... Več.
Piše: Bine Kordež
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Bye Bye, Schengen!* Zunanji minister Cerar z norimi idejami škoduje nacionalnim interesom Slovenije!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 3,815
02/
Vzporedna država
Zvjezdan Radonjić
Ogledov: 3,030
03/
Prvo televizijsko soočenje: Brez Tanje Fajon bi šla Evropa verjetno že zdavnaj k vragu
Edvard Kadič
Ogledov: 2,583
04/
Arbitraža o meji: Pekel do zadnjega mejnika v Piranskem zalivu
Angel Polajnko
Ogledov: 1,352
05/
Psihološki portret narcisoidnega perverzneža ali kako se upreti takemu izprijencu
Uredništvo
Ogledov: 1,109
06/
Kitajci in Titovo Velenje: Ko levica dela v interesu velekapitala in multinacionalk
Oskar M. Salobir
Ogledov: 1,207
07/
Stopila sem iz cone ugodja. Vem, kaj hočem: Čisto. Skupaj. Zdaj.
Urša Zgojznik
Ogledov: 1,031
08/
Meditacija po prireditvah ob 30. obletnici Majniške deklaracije in pred evropskimi volitvami
Dimitrij Rupel
Ogledov: 1,490
09/
Azbestoza, nikoli dokončana zgodba: Največ obolelih se bo pojavilo leta 2020!
Aljoša Pečan
Ogledov: 1,306
10/
Humanistični deficit: Demokracija je šibkejša, kadar samo govorimo z enako mislečimi
Mihael Brejc
Ogledov: 968