Tarana Burke je ženska v univerzalnem pomenu besede, ki se je začela boriti za človekove pravice že, ko je bila stara 14 let in je zahtevala ukrepe proti rasni segregaciji v Združenih državah Amerike. Žensko vprašanje je namreč mnogo več kot nastop na odrskih deskah in kazanje belega ženskega telesa, golega ali ne; je (mnogo bolj) politično vprašanje. Vedno bilo in vedno bo!
Čeprav so z globalnim populariziranjem gibanja #MeToo (ali poslovenjeno #jaztudi) nekateri ljudje v Sloveniji morda prvič slišali, da obstojijo gibanja in združenja, ki se borijo za pravice žensk in za psihosocialno pomoč in odpravo stigme tistih, ki so v svojem življenju doživele zločin ali psihološko in fizično nasilje nad svojo lastno integriteto, morda ni slabo omeniti, da je #MeToo gibanje mnogo starejšega izvora. Aktivistka, ki je tvorila slogan MeToo kot jezikovno gesto in znak za solidarnost med ženskami in žrtvami spolnega nasilja in nadlegovanja, se - ne boste verjeli - ni kalila na odrih, manekenskih pistah ali popularnih izdelkih hollywoodske filmske produkcije in industrije, ampak je svoje delo, znanje, veščine in aktivnosti več kot desetletje opravljala tako rekoč anonimno.
Tarana Burke je tisto neznano ime afroameriške, civilnodružbene aktivistke, rojene v newyorškem Bronxu leta 1973. Že kot najstnica se je začela ukvarjati z aktivnostmi, ki naj bi mladim puncam olajšale življenje v marginaliziranih skupnostih. Že za časa študija je organizirala novinarske konference in proteste v imenu preizpraševanja ekonomskih pravic in tolerance med različnimi rasami. Po študiju pa se je koncem 90. let prejšnjega stoletja preselila v Selmo, v ameriško zvezno državo Alabama, kar z drugimi besedami pomeni, da se je preselila v kraj, ki za Afroameričane simbolično in politično nosi zelo velik pečat. Ne samo, da je Alabama predstavljala eno izmed zveznih držav Amerike na jugu, v kateri so se med leti 1961 in 1964 odvijala pomembna, nenasilna študentska dogajanja in gibanja z zahtevami po podelitvi volilne pravice Afroameričanom, v zgodovinskem spominu je prav ta država ostala kot izrazito negativno nastrojena in rigidna za posluh vsakršnim zahtevam ne-belih pripadnikov skupnosti. V Selmi se tako leta 1965, tri leta pred ubojem Martina Luthra Kinga, izvede zgodovinski dogodek: pohodni marš Afroameričanov iz Selme v Montgomery, glavno mesto Alabame, kjer že leta 1955 Rosa Park kot prva Afroameričanka ni odstopila sedeža belcu v avtobusu.
Tarana Burke, tudi sama žrtev spolne zlorabe v preteklosti, je tako že davnega leta 2006 začela z gibanjem MeToo, ki je bilo gibanje v starem, neprofitnem pomenu besede: ne kot deljenje všečkov na Facebooku ali šokantna senzacija iz Hollywooda, polna gneva, obsodb in kritik vsepovprek, ampak kot poskus reševanja strahotnega problema, grozljivih zastraševanj in psihosocialnih travm žrtev spolnega nasilja in zlorab v nepriviligiranih, ne-belih skupnostih. Življenjsko delo Tarane Burke je bilo namenjeno predvsem poudarku, da je radikalno izničenje travme, strahu in bolečine zlorabljenih žensk - možno in mogoče. Gibanje MeToo (vir) se tako kot ideja tvori šele po dolgih letih neprofitnega, težkega in napornega dela Tarana Burke z mladimi puncami, skoraj izključno Afroameričankami, starimi med 12 in 18 let, ter se kot slogan izoblikuje iz prepričanja, da je potrebno preizpraševati sram in krivdo žrtev ter obsojati spolne delikte (zločine), čeprav se o njih ne govori.
Ni tako nepomembno pri tem poudariti tudi dejstvo, da je šele leta 2017 njeno delo prepoznano v širši javnosti, po izbruhu afere Harvey Weinstein v Hollywoodu, ter da se slogan Tarane Burke po 15.10.2017 kot oznaka #MeToo (sprva brez njenega vedenja), porablja in širi po spletu ob prvih obsodbah zlorab in izpovedi žensk. Tarana Burke se nato odloči, da zadevo prepusti, da torej podari svoj (ne)patentirani zaščitni znak, sadež svojega življenjskega dela in truda ZA opolnomočenje empatije med žrtvami spolnega nasilja. Leta 2017 ji Times tudi podari titulo ene izmed najbolj prominentnih ženskih ativistk in lomilk prisiljenega molka.
Da pa je Tarana Burke privolila v prostovoljno, "on-line prodajo" slogana svojega vseživljenjskega dela, nam priča predvsem o tem, da se zaveda univerzalnosti problema žensk in količine mačizma in šovinizma v ameriški družbi. Vendar pa površnemu pogledu in nevedni glavi uide nekaj mnogo bolj bistvenega - namreč, da je potencial gibanja #MeToo pravzaprav še bolj kot za Hollywood mnogo večji in pomembnejši za ženske globalnega sveta in tega se Tarana Burke še predobro zaveda.
Zakaj?
Prva, ki je uporabila tvit #MeToo v letu 2017, je bila Alyssa Milano, 46-letna igralka, producentka, dizajnerka in mati dveh otrok, ki je poročena z Davidom Bugliarijem od leta 2008 (vir). Njun zakon je bil v ameriškem rumenem tisku leta in leta vedno prikazan kot idealen in popoln. David Bugliari ni nič manj kot agent za iskanje ameriških talentov in dela za agencijo Creative Artists, ki je podjetje s sedežem v Los Angelesu in posluje z igralci, igralkami in profesionalnimi športniki. Creative Artists Agency LLC ali CAA je agencija, ki je prepoznana kot najbolj dominantna in vplivna v poslu s talenti in posluje s številnimi prestižnimi strankami. Marca leta 2016 šteje že 1.800 zaposlenih. Od Alysse Milano je David Bugliari osem let mlajši in spletno zelo aktiven, saj je na družbenih omrežjih in tviterju redno delil podrobnosti njunega zakonskega življenja, kot tudi prizadevanja Alysse Milano v podporo različnim uveljavljenim, velikim in priznanim humanitarnim organizacijam kot so UNICEF in PETA (največja svetovna organizacija za zaščito pravic živali). Prav tako je njegova žena aktivna v ozaveščanju nevarnosti okužbe z AIDS-om ter poskusu večanja pozornosti ameriške javnosti, da vojna v Siriji še vedno traja.
Bugliari donira kampanji Hillary Clinton v letu 2007. Alyssa Milano v letu 2010 obišče tudi zahodno Kosovo in zapiše "zame je bila to ena najtežjih izkušenj na obisku terena" ob pogledu na življenjske razmere tamkajšnjih ljudi. V letu 2015 Alyssa Milano javno izrazi podporo Bernieju Sandersu za predsednika, v letu 2016 pa podpre Hillary Clinton. Zanimivo je, kot navaja vir Wikipedije s citiranjem njenega tvita, da 13.8.2017 tvitne nekaj dokaj neobičajnega, saj namreč v tvitu zahteva, da odstopi Stephen Bannon; človek, ki v prvih sedmih mesecih po izvolitvi Donalda Trumpa služi kot glavni strateg Bele Hiše v predsednikovi administraciji. Stephena Bannona, investicijskega bankirja Goldman Sachsa, direktorja raziskovalnega projekta BioSphere2, izvršnega hollywoodskega producenta in radikalnega desničarja namreč obtoži - da je v New Yorku vstopila v prodajalno Christmas Store, kjer je nekdo aranžiral, da so vsi božični palčki dvignili roke v nacistični pozdrav.
Kar hočem reči je, (…) da življenje Alysse Milano v preteklem desetletju ne izgleda (na papirju oziroma - natančneje - v podatkih, dostopnih preko spletnega omrežja) ravno polno travm, stisk, eksistencialnega obupa in bolečine - s čemer se je Tarana Burke nedvomno srečevala na vsakem koraku, ko je delala z mladimi Afroameričankami poslednji desetletji. Tarana Burke je ženska v univerzalnem pomenu besede, ki se je začela boriti za človekove pravice, že ko je bila stara 14 let in je zahtevala ukrepe proti rasni segregaciji v Združenih državah Amerike. Žensko vprašanje je namreč mnogo več kot nastop na odrskih deskah in kazanje belega ženskega telesa, golega ali ne, - je (mnogo bolj) politično vprašanje. Vedno bilo in vedno bo!