Marjan Šarec, nekdanji komik in premier, je v pogovoru za oddajo Politično na TV Slovenija tako iskreno povedal, kako si predstavlja politiko in bodočo koalicijo. Toda tu se je ujel v lastno zanko: s kom misli skleniti koalicijo po naslednjih volitvah, če pa zdaj pravi, da se je z bivšimi koalicijskimi partnerji razšel, ker v "konstelaciji" z njimi ni bilo rezultatov? Torej po naslednjih volitvah Šarec ne misli v koalicijo z DeSUS, SAB, SMC in SD, ampak očitno z Levico? Morda to pojasnjuje njegovo prijaznost do gospodov Mihe Kordiša in Luke Mesca, ki bi bila zagotovo oba sijajna ministra v Šarčevi naslednji vladni "konstelaciji". Gospod Kordiš za obrambo (bajoneti) ali celo zdravje (alkohol, gandža), Mesec pa kaj bolj salonskega, denimo delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ...

Marijan Dović, literarni zgodovinar, teoretik in profesor na novogoriški univerzi na portalu MMC o kultu Franceta Prešerna, ki je po letu 1900 na Slovenskem pridobil status svetnika. S Prešernom se začnejo seznanjati že malčki v vrtcu, "indoktrinacija" s pesnikom, ki ga slikamo zgolj v pozitivni luču, pa se nadaljuje takorekoč skozi ves izobraževalni ciklus.

Edvard Kadič, strokovnjak za komuniciranje in javno nastopanje, je na tviterju ošvrknil Roberta Šumija, izbranega kandidata za novega šefa Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Šumija naj bi predsednik republike Borut Pahor vsak čas imenoval za predsednika KPK, užival naj bi tudi zaupanje priznanega mednarodnega strokovnjaka za korupcijo Draga Kosa. To, da se je Šumija zaradi bledega javnega nastopa oprijel vzdevek Mimoza, je v vsej zgodbi še najmanj pomembno. V ozadju so (bili) namreč ponovno - višji interesi.

Bojan Dobovšek, predsednik Dobre države in nekdanji poslanec, na tviterju o fenomenu Janje Božič Marolt, ki je lani Marjana Šarca deplasirano primerjala z Lukom Dončićem, danes pa ponovno komentira slovensko politiko, o kateri ve natanko toliko, kolikor so natančne ankete njene Mediane ...

Ljudmila Novak, evropska poslanka iz vrst Nove Slovenije, se je s temi besedami odzvala na čivk Janševega poslanca Jožeta Tanka na tviterju, češ da je "kmetica na politični šahovnici". Vzrok Tankovega razburjenja je bila resolucija Evropskega parlamenta, ki ugotavlja, da se je stanje vladavine prava na Poljskem in Madžarskem poslabšalo, Novakova pa jo je za razliko od evropskih poslancev iz vrst SDS podprla. Kot je znano, ta stranka ognjevito zagovarja lik in delo madžarskega premierja Viktorja Orbana, zato jih vsakršna kritika madžarskega tovariša, ki prihaja z "desnice" zelo zmoti.

Pavel Gantar, nekdanji politik in minister, na tviterju o izjavi novopečene predsednice upokojenske stranke Aleksandre Pivec, letnik 1972, glede generacijske menjave v vodstvu DeSUS. Pivčeva je, spomnimo, na sobotnem kongresu gladko pometla s Karlom Erjavcem, dolgoletnim šefom te stranke, ki je veljal za nezamenljivega.

Mitja Čander, pisatelj, esejist, urednik in kritik v intervjuju za spletni portal nacionalke MMC, kjer je prvenstveno predstavljal svoj leposlovni prvenec, roman Slepec, ni mogel mimo tistega, kar vsi na nek način vemo, vendar o tem neradi govorimo javno in se raje delamo slepe. Namreč da je - če si izposodimo primero od Hansa Christiana Andersena - slovenski "kulturni cesar" že dolgo gol in bos.

Milena Mileva Blažić, literarna zgodovinarka, univerzitetna profesorica in nekdanja podpornica Zorana Jankovića (iz Pozitivne Slovenije je protestno izstopila, ker je stranka ni podprla, potem ko je ugotovila, da je literatura zaradi posedovanja otroške pornografije pravnomnočno obsojenega Vitana Mala še vedno del šolskega učnega načrta!) je ob 80-letnici kontroverzne Svetlane Makarović javno opozorila na izjemno pomembno, a tudi po njenem tudi spregledano vlogo Makarovićeve v javnem prostoru. Z izjavo, ki jo citiramo, se bo Blažićeva zagotovo zamerila dobršnemu del javnosti, ki Makarovićevi sicer ne odreka izjemnega talenta za otroško literaturo, je pa alergičen na njene politično-ideološke eskapade z rdečimi zvezdami. Po mnenju Milene Mileve Blažić bi si Svetlana Makarović ob svojem jubileju zaslužila tudi sprejem med člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi SAZU to naredil: ob sprejemu Makarovićeve bi namreč utegnil protestno izstopiti najmanj ducat članov ...

Turški predsednik Erdogan je v Evropski uniji običajno sinonim avtokrata, negativca in kršitelja človekovih pravic, vendar mu vsake toliko uspe kakšna pametna izjava. Tokrat je lepo "poklopil" francoskega predsednika Macrona, ki je pred kratkim izjavil, da je NATO klinično mrtev. Erdogan je indolentnemu Macronu povedal, kar mu gre in česar se mu podobno indolentni evropski voditelji nikoli ne bi upali reči ...

Igor Bavčar, ki je pred dobrim tednom ekskluzivno spregovoril za Dnevnikovo sobotno prilogo, se počasi bliža polovici prestane zaporne kazni, vendar je bil vmes obsojen še na dodatno, poltretje leto dolgo zaporno kazen (sodba še ni pravnomočna). Toda tudi po dveh letih, ki jih je preživel na Dobu, se nekdanji politik in direktor Istrabenza še vedno bori s sodnimi mlini. Dobro obveščeni pravijo, da v sodstvu niso dobili utreznih usmeritev s strani oblasti, kaj naj z njim, zato si ne upajo odločiti v njegovo korist. Bavčar je sicer Dnevniku precej detajlno razkril, kaj se mu dogaja, pri čemer se zaveda, da je pravica na sodišču - ki mu po njegovih besedah doslej ni bila namenjena - eno, uničen javni ugled pa drugo. Tega slednjega mu ne more povrniti niti ustavno niti evropsko sodišče za človekove pravice. Dnevnikova izpraševalca, Miran Lesjak in Tatjana Tanacković, sta se ta hip bržčas "najbolj slavnega zapornika" pri nas lotila grobo, njuna vprašanja so bila neusmiljena, skratka klasičen primer pravega novinarstva. Škoda le, ker tako ostrih vprašanj na Dnevniku ne zastavljajo tudi tistim politikom in managerjem, ki niso v zaporu ...

Dr. Ernest Petrič, nekdanji ustavni sodnik, opozarja na neskončno počasnost sodnih postopkov pri nas, kar je po njegovem problem pravne države. Praksa v demokratičnih državah je takšna, da mora v primeru javno izpostavljenih osebnosti pravosodje delovati hitro. To velja tudi za postopke proti Zoranu Jankoviću ali Francu Kanglerju. Pri nas utegnejo trajati desetletja, kar je nesprejemljivo. Petrič dodaja, da pozna pravica ni pravica.