Rado Pezdir je v svoji zadnji kolumni v Reporterju s pomenljivim naslovom "Dobro jutro, podjetniki! Levega gada s Šarčevih prsi ne bo mogoče enostavno iztrgati" upravičeno okrcal naše managerje, ki so se tokrat sicer še kar vidno razburili zaradi groženj stranke Levica z dvigom davkov na kapital. Toda taisti podjetniki so bili doslej praviloma tihe miške, ko je šlo za eksperimentiranja politike oziroma vlade na področju gospodarstva. Ali kot je zapisal Pezdir: "Kolikorkoli smo jim dopovedovali, da ne morejo biti pasivni opazovalci, ki se potem ne zmenijo z vlado za drobtinice, toliko manj so nas razumeli in bežali v zaledje..."

Aleš Zalar, nekdanji pravosodni minister, je na tviterju odkrito in predvsem jasno razkril Potemkinovo vas, imenovano sodni pregon zoper Andreja Šiška zaradi njegove vloge pri formiranju hudodelske združbe, v medijih zgrešeno imenovane "paravojaška formacija".

Rado Pezdir je v Reporterju prišel do zaključka, da se je Šišku pravzaprav treba zahvaliti, saj je njegova "gozdna" hudodelska združba razkrila popoln razpad varnostnega sistema v Sloveniji, kjer je policija osumljena korupcije, v Sovi pa stavkajo že tako dolgo, da se nihče več ne spomni, kdaj so pravzaprav začeli.

Žiga Turk, nekdanji minister, sicer pa profesor, tviteraš in kolumnist, je v zadnjem zapisu na Siolu seciral koalicijsko pogodbo bodoče vlade Marjana Šarca in ugotavljal, kje vse se skriva socialistična miselnost.

Marjana Šarca precej ljudi z zanimanjem posluša. Malce težje je doumeti, kaj je želel povedati, sploh če beremo prepise njegovih izjav. Spodnja dokazuje, da možakar še pred nastopom premierske funkcije ustreza definiciji politika: veliko govori, pa nič ne pove. Toda pri Šarcu vidimo še en, precej hujši problem: pozorno branje njegove izjave nas zbega, ker nikakor ne uspemo izluščiti, kaj za vraga je bodoči gospod premier, ki bo čez nekaj let predsedoval Evropski uniji, sploh hotel povedati. Na portalu+ resno razmišljamo, da bi zbrali sredstva in mu plačali osnovni tečaj retorike, za nadaljevalnega pa lahko začnemo zbirati plastične zamaške.

Bojan Dobovšek, predsednik stranke Dobra država, je prišel do zaključka, da nastajajoča vlada Marjana Šarca razen njegovim osebnim ambicijam najbolj ustreza lobijem, ki iz zakulisja upravljajo z državnim premoženjem in skrbijo, da jih bomo davkoplačevalci s preplačanimi investicijami še naprej nesebično financirali.

Novica Mihajlović, novinar in komentator časnika Delo, na tviterju o (ne)razočaranju Marjana Šarca, ki deluje kot neuspeli ženskar in samega sebe prepričuje, da mu bo nekoč le uspelo... 

Beograjska antropologinja Svetlana Slapšak je v zadnji kolumni v Večeru brutalno obračunala z janšisti, nacisti in drugimi izmečki, ki po njeni strokovni presoji ogrožajo zdravo levičarsko klimo v Sloveniji. No, vsakdo ima pravico do svojega mnenja. Tudi priseljeni akademiki. Se je pa Slapšakovi ob tem zapisala tudi misel, ob kateri smo se celo tolerantni in politično baje "vsegliharski" liberalci prijeli za glavo. Da je namreč država (družba) tista, ki je zadolžena za financiranje neodvisnih medijev. Je gospa prišla že v tista leta, ko malce preveč idealizira svoj odcveteli svet, ali pa o neodvisnih medijih v moderni družbi preprosto nima nobenega drugega razen teoretskega znanja?

Gregor Virant, nekdanji politik in minister, je na tviterju prišel do spoznanja, da so obeti, da bo Marjan Šarec sestavil svojo koalicijo, tako zelo pičli, da ni izključena vrnitev Janše na oblast. In - kar je še bolj pomenljivo - da to niti ne bi bila takšna katastrofa. 

Tomaž Štih, na tviterju @Libertarec, o tem, kako usodne so lahko posledice strahu pred reformami na t.i. levi sredini.

Gregor Virant, nekdanji minister in politik, na twitterju precej spravljivo in optimistično o Janezu Janši kot morebitnemu novemu mandatarju in predsedniku vlade. 

Uroš Jauševec, dolgoletni glavni tajnik socialnih demokratov, je na tviterju namignil, da utegne biti spoštovanje izida volitev pod vprašajem, če bi na volitvah 3. junija zmagala SDS, mandatar oziroma premier pa bi postal Janez Janša. V tem primeru, tako se pač priduša Jauševec, bi se na ulice zgrnili protestniki.

Brent R. Hartley, veleposlanik Združenih držav Amerike v Ljubljani, je v pogovoru za Reporter precej neposredno izpostavil ključno dilemo slovenskega soliranja v odnosih s Putinovo Rusijo: da namreč na dveh stolih ni moč sedeti in da se bo treba čim prej odločiti, na čigavi strani pravzaprav smo ...