Marjan Šarec, komik v vlogi predsednika vlade, se je na tviterju odzval na precej utemeljene kritike, češ da se je po nepotrebnem in brez razloga odrekel povabilu, da bi v kratkem nagovoril poslance Evropskega parlamenta. Urednik portala+ Dejan Steinbuch se je na njegovo "pojasnilo" odzval s sarkazmom: Morda pa slovenski premier evroposlancem enostavno nima nič pametnega za povedati?!

Franc Kangler, nekdanji kriminalist in kasnejši župan, si je na tviterju ob včerajšnjem incidentu v Ljubljani, ko je zgodaj zjutraj neznanec fizično napadel Ivana Simiča pred njegovo pisarno, zastavil nekaj tehtnih vprašanj, s katerimi bi se morali ukvarjati kriminalisti. Kot nekdanji kriminalist Kangler dobro pozna njihove metode dela, drugo vprašanje pa je, kakšna je verjetnost, da nekdo v tej državi dejansko organizirano in sistematično spremlja delo "oporečnikov". Po našem mnenju zelo majhna. Sploh če pomislimo na razsulo, v katere je (bila) Sova. Pa ta slovenskih državljanov niti ne sme zakonito spremljati ...

Rado Pezdir, ekonomist in kolumnist, v zadnjem Reporterju ugotavlja, da ob vsesplošni sreči v državi, ki jo izkazujejo javnomnenjske ankete, v katerih vlada uživa 70-odstotno podporo, premierja Marjana Šarca vseeno lahko marsikaj skrbi. Tudi razkroj policijskega sistema in še posebej varnostnega sistema.

Igor Mekina, urednik portala Insajder, ugotavlja, da se afera z maketo za 2. tir odvija po ustaljenem vzorcu. Škandal, ki najbolj bremeni Cerajevo SMC, bi glavni akterji radi relativizirali tako, da bi odgovornost delno naprtili podrejenim - celo znani oglaševalski agenciji Futura, delno pa se izgovarjajo na dejstvo, da kriminalistična preiskava še ni zaključena. Toda SMC ima zaradi "afere Maketa" že zdaj okoli 2,5 % odstotno podporo, prav tako pa utegne premier Marjan Šarec preventivno sprožiti postopek razrešitve Jureta Lebna, ta hip daleč najbolj kontaminiranega ministra v svoji vladni ekipi. Bojan Požar je med vrsticami že namignil, da je za Prešičkom naslednji na vrsti prav - Leben.

Jeremy Hunt, britanski zunanji minister, je med obiskom Ljubljane na uradni tiskovni konferenci s svojim gostiteljem, slovenskim zunanjim ministrom Mirom Cerarjem, izrekel stavek, zaradi katerega je bila Slovenija ponovno na "prvih straneh" tujih, predvsem britanskih medijev. Imenovati Slovenijo "vazalsko državo Sovjetske zveze" je - zgodovinsko gledano - kar hud spodrsljaj, ki si ga šef britanske diplomacije, so ugotavljali mediji na Otoku, ne bi smel privoščiti. Ni pa to njegov prvi faux-pas, so dodali.

Generalmajor Alojz Šteiner, nekdanji načelnik Generalštaba Slovenske vojske, se je kritično odzval na novico, da se je vlada Marjana Šarca zaradi pritiska stranke Levica na koncu le odpovedala načrtovani nabavi novih oklepnikov. Šteiner podobno kot še nekateri nekdanji visoki častniki Slovenske vojske, ki so si upali javno spregovoriti, ugotavlja to, kar je med poznavalci znano že več let: da je namreč naša vojska tehnološko uničena, kadrovsko zdesetkana in predvsem demoralizirana. Za začetek njenega konca je odgovorna Pahorjeva vlada (2008-2011), ki je usodno zmanjšala vojaški proračun. Slovenska vojska si od takrat nikoli več ni opomogla in samo upamo lahko, da nam je nikoli ne bo treba uporabiti ...

Novinar Igor Kršinar je v tedniku Reporter ugibal, kaj pomenijo namigi, naj bi se vodja SDS Janez Janša začel zanimati za nastop na evropskih volitvah 26. maja. Če se prvak opozicije odločil za kandidaturo, bi bilo to svojevrstno presenečenje, ki bi okrepilo ugibanja o njegovi "postopni politični upokojitvi".

Jure Mikuž, direktor slovenskega sklada tvegana kapitala RSG Kapital, na tviterju ugotavlja, kaj vse je značilno za našo slovensko realnost...

Grega Ciglar, mestni svetnik stranke Levica v ljubljanskem mestnem svetu, je bil med tistimi, ki so javno nasprotovali članstvu Lucije Šikovec Ušaj v Odboru za zdravje in socialno varstvo, kamor je to razvpito pravnico kandidirala njena stranka SDS. Šikovec Ušajeva je z več izjavami in zapisi na socialnih omrežjih (zlasti na tviterju) doslej nekajkrat presegla še dopustno mejo svobode govora ter se zaničljivo in žaljivo izražala o migrantih, Arabcih, homoseksualcih ipd. Mestni svetniki so Ušajevo sicer zavrnili s kar dvotretjinsko večino, ne glede na rezultat glasovanja pa je župan Zoran Janković že pred tem povedal, da v nobenem primeru ne bi podpisal sklepa o imenovanju takšne osebe, kakršna je Lucija Šikovec Ušaj.

Poslovnež in investitor Joc Pečečnik v pogovoru za sobotno Delo precej neposredno o Bežigrajskem stadionu, slovenskih politikih, Agenciji za prostor in stanju duha pri nas ...

Marko Crnkovič, urednik Večerovega spletnega portala FokusPokus, se je spustil v polemiko o sovražnem govoru, in, kot je zapisal, snel rokavice. Brez dvoma bo njegova provokacija rodila sadove, saj bojeviteži na desnici komaj čakajo na spopad. Je pa Crnkovič v citiranem komentarju vseeno pravilno ugotovil, da se bomo pogovarjali o tem, kdo ima prav, vse dokler se ne bomo uspeli dogovoriti, kaj sploh je sovražni govor.

Maja Sunčič, kolumnistka tednika Reporter, o nenavadnem zbližanju obeh ekstremnih polov v Sloveniji, za kar je poskrbela t.i. vstaja rumenih telovnikov v Franciji.

Premier Marjan Šarec se je v daljšem intervjuju za portal Siol razgovoril tudi o tistih medijih in politikih, ki so v napadih nanj in na njegovo vlado najbolj "divji". Ob tem je dal tudi zanimivo primerjavo, ki je verjetno letela na SDS oziroma njenega voditelja Janeza Janšo, da ga namreč spominjajo na nekdanje vodstvo Nemške demokratične republike, ki leta 1989 ni dojelo, da ga je povozil čas in da večina ljudi, sploh mlajše generacije, pač razmišlja drugače.

Jelka Godec, poslanka SDS, na tviterju, o asociacijah, ki se ponujajo ob fonetičnem zapisu priimka avstrijskega kanclerja, ob katerih se je hahljal ves Balkan že v časih, ko je bil Sebastian Kurz zunanji minister.

Andrej Drapal, lobist, avtor in strokovnjak za PR, na tviterju o čedalje bolj agresivnem diskurzu, povezanim s fenomenom sovražnega govora.

Žiga Turk je v kolumni na Siolu opozoril na vik in krik, ki je pri nas nastal zaradi izjave "trenutno najbolj znanega javnega intelektualca" Jordana Petersona, češ da prvič nastopa v neki državi, ki je bila za železno zaveso. Reči nekaj takšnega v Sloveniji je vendar bogokletno. Žiga Turk ugotavlja, da so Slovenci za Petersonove ideje verjetno najtrši oreh na svetu. Še zlasti zato, ker so po letu 1968 "odprti za kulturni marksizem in frankfurtsko šolo, ki 'naprednih' idej ne vsiljujeta z močjo represivnega aparata države, ampak z njimi prekvasita šolstvo, univerze, medije in kulturo". Amen!

Boris Meglič, novinar in ustanovitelj portala+, na tviterju o tem, kako lider stranke Levica Luka Mesec nima najbolj razčiščenih pojmov okoli ekonomije, prava oziroma spoštovanja dogovorov.