Komentar

Zakaj hočemo verjeti, da bodo novi obrazi v politiki dejansko prinesli zrelost in modrost?

Nihče ne spremlja politike. Tako kot nihče več ne gleda TV oglasov. Realnost je postala fluidna. V času digitaliziranega sveta se je uveljavil občutek, da nimamo vpliva nad svojo realnostjo, še več, občutek je, da se svet vrti brez kontrole.

15.05.2018 00:38
Piše: Igor Vlačič
Ključne besede:   socializem   komunizem   elite   privatizacija   Slovenci   Freud   kapital   halucinacija   vrednote   zasebnost

Kaviar socializem je postal marketinški trend tako kot pred drugo svetovno vojno, fašizem pa posledica neučinkovite birokratske logike.

Zgodilo se je vse tisto, česar smo se najbolj bali. Zasebnost je iz pravice posameznika evolvirala v privilegij. Korporacija Apple je dosegla nemogoče – zaračunava nam našo zasebnost. Okoljevarstvo in ekološkost je domena bogatih. Elon Musk svoje avte prodaja zgolj tistim, ki ne potrebujejo ničesar več, saj imajo že vse in še več. Proizvodnja povprečnega električnega avtomobila je danes dražja in bolj obremenjujoča za okolje kot navaden avto z dizelskim motorjem. Znanost izgublja boj z zdravo pametjo ter postaja to, kar je bila Cerkev v srednjem veku. Dogaja se inkvizicija nad tistimi, ki bi lahko spodkopali njihova dogmo. Sprašujem se, je mar "božji sindrom" tisti, ki vodi vse te bistre ume k uveljavljanju svojega, pa četudi se posluži Mendelejeve logike? Kaviar socializem je postal marketinški trend tako kot pred drugo svetovno vojno, fašizem pa posledica neučinkovite birokratske logike. In tako se je rodil nacionalsocializem.

 

Ali ste vedeli, da je druga največja imigrantska nacija v Združenem kraljestvu iraška? Predvsem visoko izobražen kader. Kako prijazna dežela ta Velika kraljevina. Še Bill Gates vidi prihodnost v socializmu, in to kljub temu, da že leta izvaja korpofašizem. Globalna politika je že dolgo "reality show", ki pa tako kot tisti na TV potrebuje vedno večje absurde, da dviguje imaginarno gledanost. Nihče ne spremlja politike. Tako kot nihče več ne gleda TV oglasov. Realnost je postala fluidna. V času digitaliziranega sveta se je uveljavil občutek, da nimamo vpliva nad svojo realnostjo, še več, občutek je, da se svet vrti brez kontrole.

 

Živimo v časih, ko vsak nov dan prinaša poplavo informacij, ki jih v preteklosti ni bilo potrebno predelovati. To je bila naloga institucij, obveščevalne dejavnosti ter posameznikov, ki so zasedali odločevalske pozicije. Trenutno plavamo v deroči reki informacij, ki so bolj dostopne, kot so bile kadarkoli do sedaj, bolj eksplicitne kot so jih doživljali naši dedje in očetje, predvsem pa je družba postala mnogo bolj transparentna, kot bi si kdorkoli želel. Ob tem se odpira vprašanje, kaj od tega pravzaprav lahko prebavimo. Orodja, ki so nam razpolago, omogočajo večji, globlji impakt tako na posameznika kot na njegovo okolico. Kolektivno stanje duha bi Freud opisal kot masovno histerijo. Frenetično okolje pa nekako zamenjuje vsebino, ki bi morala priti do naslovnika. Tako imamo v dandanašnjem vsaj dve težavi: pomanjkanje vsebine ter preobremenjenost z informacijami.

 

Kljub temu, da psihološke raziskave vedno bolj kažejo na to, da bi morali več pozornosti namenjati komunikaciji, se na račun novih tehnologij krepi ravno tisti del osebnosti ter socializacije, ki potencira individualnost ter odtujenost. Družbena omrežja postajajo billboardi, socialna komponenta pa tone v nepomembnost. Vrednost posameznika v družbi je zgolj tista, ki si jo izbori, največkrat z žrtvovanjem zasebnosti. Še dobrodelnost je izgubila svoj smisel in danes ne predstavlja nič drugega kot piar. Premaknemo se samo, če je težava "oglaševana", in to zbuja pomislek o samem namenu družbenega delovanja.

 

Že nekaj časa trdim, da nimamo težav z vrednotami – te so, kakršne so -, imamo pa težavo z družbenim konsenzom. Če smo v času Juge imeli vizijo samostojnosti, smo po osamosvojitvi imeli vsaj še dva ideološka izziva (vstop v EU in euro) ter nesmiselno menjavo gospodarja s palico (NATO), sedaj pa skačemo naokoli kot sveže diplomirani mladenič z dokazilom o končanem študiju. Kljub dokazilu o zrelosti ga ni med delodajalci junaka, ki bi računal na to, da je kandidat dejansko zrel. Starši, partnerji ter morda celo nekateri prijatelji so ponosni na diplomiranca, vendar nihče ne verjame v dozorelost z diplomo. Vse skupaj ponuja vprašanje, ali metafora leti na institucijo ali posameznika, državljana Slovenije.

 

Zakaj hočemo verjeti, da bodo novi obrazi v politiki dejansko prinesli zrelost in modrost? Kaj nas žene v to, da izberemo sebi enake namesto ideala? Zakaj pričakujemo, da obstaja v kompleksnem svetu preprost kavzalni odnos? Človeški um je namreč dosti bolj kompleksen, kot veljajo uveljavljena prepričanja. Dokler bomo verjeli, da obstajata dva politična pola, bomo konzumirali posledice kulta "flateartherjev" (pristaši teorije o ravni zemlji, op. uredn.), kjer je prepričanje posameznika povsem enakovredno kolektivnemu konsenzu. Občutek je, da obstaja le še boj za golo preživetje, ker resničnega življenja več ni.

 

Mar res živimo skupinsko halucinacijo?

 

Podatki o globalni razporeditvi premoženja predstavljajo prepad med ljudmi, medtem ko se istočasno oglašuje način življenja, ki je pravzaprav največji ojačevalec taistega prepada. V slovenskem okolju so bogataši pravzaprav srednji družbeni sloj. To je prva pozitivna povratna zanka, v katero je slovenski državljan ujet. V Sloveniji, državi s kapitalistično platformo, se pojavlja fenomen, kjer uspeh ni obseg kapitala, marveč drznost in kreativnost v izvedbi prevare. Najprej smo Slovenci doživeli prevaro s PID-i in prvim valom privatizacije, ki je ustvarila t.i. gospodarsko elito in danes skuša pomesti pod preprogo vso ustvarjeno nesnago. Pa da ne bo pomote – ne pod svojo preprogo.

 

Kasneje so sledile prevare kot je NATO, privatizacija 2.0, privatizacija 3.0, TEŠ 6 ter novi in novi načini pranja kriminalnega denarja zbranega s strani obveščevalnih struktur. Ustvariti je potrebno iluzijo uspešnosti, saj okolica prepozna najprej formo, vsebine pa se niti ne dotakne, saj je kognicija že preobremenjena z vsebinami iz pametnih telefonov. Slovensko poslovno okolje je tako prežeto z logiko konstantne negativne manipulacije, ki izhaja še iz časov resnih obveščevalnih in kontraobveščevalnih služb, predvsem pa je pomemben zakup medijskega prostora na največjih televizijah. Temu se v Sloveniji reče "korpo piar". Konflikt identitete obveščevalca se je zgodil, ko je Slovenija izgubila gospodarja. Največja težava mlade dame Slovenije je ta, da nima gospodarja. Tisti, ki si upajo dvigniti pogled preko zaslonov, vidijo zgolj vedno iste osebe v gospodarstvu, ki desetletja v imenu nacionalnega interesa kopičijo jahte, vile, luksuzne avtomobile ter državna podjetja. In to jezi podzavest povprečnega kolektivno usmerjenega Slovenca, ki še vedno sanjari o John Wayneu in Miki Miški. V imenu nacionalnega interesa, da ne bo pomote. In seveda zase kot je zapisano v Skrivnosti.

 

Vsi imajo isto težavo s spominom, kar me pravzaprav fascinira. Če večina nacije živi v prepričanju, da politika krade, potem moramo podeliti managerskemu delu nacije Nobelovo nagrado za izvedbo masovne hipnoze. Še vedno večina živi v prepričanju, da obstaja en center odločanja, en center moči, ki sprejema vse strateške odločitve. In vsakodnevne življenjske. "Avta na kredit si ne morem kupiti, ker je premier letel s Falconom na sestanek." Zaradi količine informacij, ki so na razpolago ali celo vsiljene, je posameznik pomešal tako hierarhijo odgovornosti kot kavzalno povezavo. Nenazadnje v vsakem neuspelem primeru manifestacije željenega obstaja nevidni center moči, ki odloči v nasprotju z željami posameznika. V psihologiji takšen posameznik ustreza profilu žrtve, ki odgovornost pripisuje zunanjim silam in ima lokus kontrole izven svojega dometa. Ko je občutek kontrole izpet, se prične lov za pravicami, saj le-ta omogoča orientacijo v prostoru.

 

In ko že govorimo o orientaciji v prostoru, bi bilo dobro osvojiti zavedanje, da je Slovenija na križišču velikih interesov: ima dva jedrska reaktorja, dokaj zeleno okolje, pitno vodo ter geostrateško pomemben položaj, saj predstavlja pokrov na večno poskakajočem balkanskem loncu. Pred nekaj leti je rešitev bivala v menjavi generacij. Generacije so se zamenjale. Ali bivamo najboljšo različico realnosti, pa ostaja vprašanje za prihodnost.

 

Na prihajajočih volitvah ne bomo še izvolili ničesar novega. Morda nas bodo letos prepričale gube in brazgotine poosamosvojitvene Slovenije. Morda pa bo blaznost posameznikov, ki so pripravljeni narediti karkoli za udeležbo v resničnostnem šovu, prepričljivejša od že znane bolečine. Morda pa smo dobili novo kripto elito, ki bi želela spremeniti sistem tako, da se od njega loči po ustaljenih parametrih – prestižen avto, prestižna hiša, brendirana oblačila, instagram življenje ter kolektivno pljuvanje po vsem, kar jih omejuje.

 

Zdi se, da živimo v času vojne senc, kjer ni nič oprijemljivo, predvsem pa je vse dovoljeno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
20
12.12.2018 20:45
Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
3
10.12.2018 22:37
Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vladeAlenke Bratušek: Vlada ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
26
09.12.2018 18:00
Sovražni govor je vsako sovražno izjavljanje, usmerjeno proti komurkoli, z namenom pridobitve osebne koristi diskreditacije, ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
5
08.12.2018 12:00
25. novembra 2018 je v mestuSyracuse, v ameriški zvezni državiNew Yorkumrl velikan svetovne umetnosti, začetnik računalniške ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
25
06.12.2018 23:45
Kratko provokacijo o sovražnem govoru, ki jo je objavil portal+ razumem kot prispevek k javni debati o tej temi. Javna debata je ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
29
05.12.2018 22:04
Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev , torej osebnosti z ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
"Bolj ko je država demokratična, težje je kaj impresivnega narediti …"
10
03.12.2018 22:00
Demokracija ni razvila orodja za pogovor s pogumnimi idejami. Ne samo na področju arhitekture državnih projektov. Ni razvila in ... Več.
Piše: Miha Burger
Bodo nacionalne države v "bruseljskem cesarstvu" sploh še kdaj suverene?
5
02.12.2018 20:37
Diskusija o Brexitu poteka z nastavljenimi - in ne izvoljenimi - birokrati v Bruslju. Dostikrat slišim, da so ti uradniki ... Več.
Piše: Keith Miles
Majakovski, Gramschi, Goethe - vse to je bil Bernardo Bartolucci
9
02.12.2018 06:00
Z Bertoluccijem je umrl čas utopičnih delavskih revolucij, čas umetniških stilno-formativnih prevratov druge polovice XX. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Boj za Istrabenzove hotele: Kdo bo obvladoval pomemben del slovenskega turizma
6
30.11.2018 21:00
Zgodba o prodaji Istrabenzovih hotelov je očitno dosegla vrelišče. Na to kaže tudi naša neuradna informacija, da naj bi že v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Medijski aktivizem v lokalni politiki: Janković da, Popovič ne?!
17
27.11.2018 20:00
Kar je dovoljeno Zoranu Jankoviću, ne velja za Borisa Popoviča. Medijski mainstream je vzpostavil nove, povsem subjektivne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če spodbujaš totalitarne metode, se lahko zgodi, da bodo te enkrat uporabljene proti tebi
22
26.11.2018 23:59
Pričujoči prispevek objavljamo do preklica, kajti za vsak primer smo ga poslali tudi predsedniku vlade Marjanu Šarcu, da ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Volitve so za nami in vsi smo zmagovalci ...
3
26.11.2018 13:00
Zmagovalci so tisti, ki so postali župani, zmagovalci so tisti, ki niso postali župani, saj jim ne bo več treba dajati nemogočih ... Več.
Piše: Ivan Simič
Odprto pismo ministru za zunanje zadeve dr. Miru Cerarju pred obiskom Albanije
5
25.11.2018 23:59
Zakaj so za Vlado Republike Slovenije okoljski projekti v državah Zahodnega Balkana pomembnejši od projekta širitve mreže ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Danes ne more biti več zakonodajalec jezika ruralna druščina
1
25.11.2018 12:00
Kaj je to, kar je izoblikovalo poetično in avantgardistično repliko, da skozi usta najmlajše igralske generacije zveni tako ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Oh, to naše šolstvo: Kratka anekdota o tem, da ima avtoriteta vedno prav
4
22.11.2018 23:59
Čeprav šola prenekaterim staršem povzroča sive lase, se včasih lahko na njen račun tudi nasmejimo. Priporočam vam, da to ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
12
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
13
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
13
14.11.2018 23:00
Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
24
13.11.2018 00:57
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako so na Slovenskem knjižnem sejmu zaklenili vrata in z varnostniki preprečili neprijetna vprašanja Zaharju Prilepinu
Olga Moroz
Ogledov: 2,816
02/
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
Andrej Drapal
Ogledov: 2,132
03/
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,702
04/
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,066
05/
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,548
06/
Kako resno je bila v proteste v Franciji vpletena islamistična Muslimanska bratovščina?
Uredništvo
Ogledov: 984
07/
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
Andrej Drapal
Ogledov: 996
08/
Proračunske sladkosti: O milijardi evrov boljših javnih financah
Bine Kordež
Ogledov: 683
09/
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,038
10/
"Bolj ko je država demokratična, težje je kaj impresivnega narediti …"
Miha Burger
Ogledov: 894