Komentar

Zakaj hočemo verjeti, da bodo novi obrazi v politiki dejansko prinesli zrelost in modrost?

Nihče ne spremlja politike. Tako kot nihče več ne gleda TV oglasov. Realnost je postala fluidna. V času digitaliziranega sveta se je uveljavil občutek, da nimamo vpliva nad svojo realnostjo, še več, občutek je, da se svet vrti brez kontrole.

15.05.2018 00:38
Piše: Igor Vlačič
Ključne besede:   socializem   komunizem   elite   privatizacija   Slovenci   Freud   kapital   halucinacija   vrednote   zasebnost

Kaviar socializem je postal marketinški trend tako kot pred drugo svetovno vojno, fašizem pa posledica neučinkovite birokratske logike.

Zgodilo se je vse tisto, česar smo se najbolj bali. Zasebnost je iz pravice posameznika evolvirala v privilegij. Korporacija Apple je dosegla nemogoče – zaračunava nam našo zasebnost. Okoljevarstvo in ekološkost je domena bogatih. Elon Musk svoje avte prodaja zgolj tistim, ki ne potrebujejo ničesar več, saj imajo že vse in še več. Proizvodnja povprečnega električnega avtomobila je danes dražja in bolj obremenjujoča za okolje kot navaden avto z dizelskim motorjem. Znanost izgublja boj z zdravo pametjo ter postaja to, kar je bila Cerkev v srednjem veku. Dogaja se inkvizicija nad tistimi, ki bi lahko spodkopali njihova dogmo. Sprašujem se, je mar "božji sindrom" tisti, ki vodi vse te bistre ume k uveljavljanju svojega, pa četudi se posluži Mendelejeve logike? Kaviar socializem je postal marketinški trend tako kot pred drugo svetovno vojno, fašizem pa posledica neučinkovite birokratske logike. In tako se je rodil nacionalsocializem.

 

Ali ste vedeli, da je druga največja imigrantska nacija v Združenem kraljestvu iraška? Predvsem visoko izobražen kader. Kako prijazna dežela ta Velika kraljevina. Še Bill Gates vidi prihodnost v socializmu, in to kljub temu, da že leta izvaja korpofašizem. Globalna politika je že dolgo "reality show", ki pa tako kot tisti na TV potrebuje vedno večje absurde, da dviguje imaginarno gledanost. Nihče ne spremlja politike. Tako kot nihče več ne gleda TV oglasov. Realnost je postala fluidna. V času digitaliziranega sveta se je uveljavil občutek, da nimamo vpliva nad svojo realnostjo, še več, občutek je, da se svet vrti brez kontrole.

 

Živimo v časih, ko vsak nov dan prinaša poplavo informacij, ki jih v preteklosti ni bilo potrebno predelovati. To je bila naloga institucij, obveščevalne dejavnosti ter posameznikov, ki so zasedali odločevalske pozicije. Trenutno plavamo v deroči reki informacij, ki so bolj dostopne, kot so bile kadarkoli do sedaj, bolj eksplicitne kot so jih doživljali naši dedje in očetje, predvsem pa je družba postala mnogo bolj transparentna, kot bi si kdorkoli želel. Ob tem se odpira vprašanje, kaj od tega pravzaprav lahko prebavimo. Orodja, ki so nam razpolago, omogočajo večji, globlji impakt tako na posameznika kot na njegovo okolico. Kolektivno stanje duha bi Freud opisal kot masovno histerijo. Frenetično okolje pa nekako zamenjuje vsebino, ki bi morala priti do naslovnika. Tako imamo v dandanašnjem vsaj dve težavi: pomanjkanje vsebine ter preobremenjenost z informacijami.

 

Kljub temu, da psihološke raziskave vedno bolj kažejo na to, da bi morali več pozornosti namenjati komunikaciji, se na račun novih tehnologij krepi ravno tisti del osebnosti ter socializacije, ki potencira individualnost ter odtujenost. Družbena omrežja postajajo billboardi, socialna komponenta pa tone v nepomembnost. Vrednost posameznika v družbi je zgolj tista, ki si jo izbori, največkrat z žrtvovanjem zasebnosti. Še dobrodelnost je izgubila svoj smisel in danes ne predstavlja nič drugega kot piar. Premaknemo se samo, če je težava "oglaševana", in to zbuja pomislek o samem namenu družbenega delovanja.

 

Že nekaj časa trdim, da nimamo težav z vrednotami – te so, kakršne so -, imamo pa težavo z družbenim konsenzom. Če smo v času Juge imeli vizijo samostojnosti, smo po osamosvojitvi imeli vsaj še dva ideološka izziva (vstop v EU in euro) ter nesmiselno menjavo gospodarja s palico (NATO), sedaj pa skačemo naokoli kot sveže diplomirani mladenič z dokazilom o končanem študiju. Kljub dokazilu o zrelosti ga ni med delodajalci junaka, ki bi računal na to, da je kandidat dejansko zrel. Starši, partnerji ter morda celo nekateri prijatelji so ponosni na diplomiranca, vendar nihče ne verjame v dozorelost z diplomo. Vse skupaj ponuja vprašanje, ali metafora leti na institucijo ali posameznika, državljana Slovenije.

 

Zakaj hočemo verjeti, da bodo novi obrazi v politiki dejansko prinesli zrelost in modrost? Kaj nas žene v to, da izberemo sebi enake namesto ideala? Zakaj pričakujemo, da obstaja v kompleksnem svetu preprost kavzalni odnos? Človeški um je namreč dosti bolj kompleksen, kot veljajo uveljavljena prepričanja. Dokler bomo verjeli, da obstajata dva politična pola, bomo konzumirali posledice kulta "flateartherjev" (pristaši teorije o ravni zemlji, op. uredn.), kjer je prepričanje posameznika povsem enakovredno kolektivnemu konsenzu. Občutek je, da obstaja le še boj za golo preživetje, ker resničnega življenja več ni.

 

Mar res živimo skupinsko halucinacijo?

 

Podatki o globalni razporeditvi premoženja predstavljajo prepad med ljudmi, medtem ko se istočasno oglašuje način življenja, ki je pravzaprav največji ojačevalec taistega prepada. V slovenskem okolju so bogataši pravzaprav srednji družbeni sloj. To je prva pozitivna povratna zanka, v katero je slovenski državljan ujet. V Sloveniji, državi s kapitalistično platformo, se pojavlja fenomen, kjer uspeh ni obseg kapitala, marveč drznost in kreativnost v izvedbi prevare. Najprej smo Slovenci doživeli prevaro s PID-i in prvim valom privatizacije, ki je ustvarila t.i. gospodarsko elito in danes skuša pomesti pod preprogo vso ustvarjeno nesnago. Pa da ne bo pomote – ne pod svojo preprogo.

 

Kasneje so sledile prevare kot je NATO, privatizacija 2.0, privatizacija 3.0, TEŠ 6 ter novi in novi načini pranja kriminalnega denarja zbranega s strani obveščevalnih struktur. Ustvariti je potrebno iluzijo uspešnosti, saj okolica prepozna najprej formo, vsebine pa se niti ne dotakne, saj je kognicija že preobremenjena z vsebinami iz pametnih telefonov. Slovensko poslovno okolje je tako prežeto z logiko konstantne negativne manipulacije, ki izhaja še iz časov resnih obveščevalnih in kontraobveščevalnih služb, predvsem pa je pomemben zakup medijskega prostora na največjih televizijah. Temu se v Sloveniji reče "korpo piar". Konflikt identitete obveščevalca se je zgodil, ko je Slovenija izgubila gospodarja. Največja težava mlade dame Slovenije je ta, da nima gospodarja. Tisti, ki si upajo dvigniti pogled preko zaslonov, vidijo zgolj vedno iste osebe v gospodarstvu, ki desetletja v imenu nacionalnega interesa kopičijo jahte, vile, luksuzne avtomobile ter državna podjetja. In to jezi podzavest povprečnega kolektivno usmerjenega Slovenca, ki še vedno sanjari o John Wayneu in Miki Miški. V imenu nacionalnega interesa, da ne bo pomote. In seveda zase kot je zapisano v Skrivnosti.

 

Vsi imajo isto težavo s spominom, kar me pravzaprav fascinira. Če večina nacije živi v prepričanju, da politika krade, potem moramo podeliti managerskemu delu nacije Nobelovo nagrado za izvedbo masovne hipnoze. Še vedno večina živi v prepričanju, da obstaja en center odločanja, en center moči, ki sprejema vse strateške odločitve. In vsakodnevne življenjske. "Avta na kredit si ne morem kupiti, ker je premier letel s Falconom na sestanek." Zaradi količine informacij, ki so na razpolago ali celo vsiljene, je posameznik pomešal tako hierarhijo odgovornosti kot kavzalno povezavo. Nenazadnje v vsakem neuspelem primeru manifestacije željenega obstaja nevidni center moči, ki odloči v nasprotju z željami posameznika. V psihologiji takšen posameznik ustreza profilu žrtve, ki odgovornost pripisuje zunanjim silam in ima lokus kontrole izven svojega dometa. Ko je občutek kontrole izpet, se prične lov za pravicami, saj le-ta omogoča orientacijo v prostoru.

 

In ko že govorimo o orientaciji v prostoru, bi bilo dobro osvojiti zavedanje, da je Slovenija na križišču velikih interesov: ima dva jedrska reaktorja, dokaj zeleno okolje, pitno vodo ter geostrateško pomemben položaj, saj predstavlja pokrov na večno poskakajočem balkanskem loncu. Pred nekaj leti je rešitev bivala v menjavi generacij. Generacije so se zamenjale. Ali bivamo najboljšo različico realnosti, pa ostaja vprašanje za prihodnost.

 

Na prihajajočih volitvah ne bomo še izvolili ničesar novega. Morda nas bodo letos prepričale gube in brazgotine poosamosvojitvene Slovenije. Morda pa bo blaznost posameznikov, ki so pripravljeni narediti karkoli za udeležbo v resničnostnem šovu, prepričljivejša od že znane bolečine. Morda pa smo dobili novo kripto elito, ki bi želela spremeniti sistem tako, da se od njega loči po ustaljenih parametrih – prestižen avto, prestižna hiša, brendirana oblačila, instagram življenje ter kolektivno pljuvanje po vsem, kar jih omejuje.

 

Zdi se, da živimo v času vojne senc, kjer ni nič oprijemljivo, predvsem pa je vse dovoljeno.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
17
Univerza je edini prostor, pred katerim bi pokleknil in obmolknil
0
23.03.2019 20:26
James Turrellje zgradil arhitekturno napravo, povezal je arhitekturne stroje za potrebe svetlobno umetniške izkušnje za ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
21
21.03.2019 23:45
Koga boste volili na letošnjih evropskih volitvah? Jaz sem se že odločil. Stranko Levica bom. Preferenčni glas bom dal Luki ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
12
19.03.2019 19:55
Jugoslavija je v svojih različnih državnih oblikah določala svoje zunanje meje predvsem na račun slovenskega narodnostnega ... Več.
Piše: Iztok Mirošič
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
2
18.03.2019 21:13
31. marca bodo v Ukrajini predsedniške volitve. Od tega, kdo bo prihodnji predsednik Ukrajine, je v marsičem odvisna prihodnost ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
7
17.03.2019 08:00
Na portalu+ smo večkrat pozvali naše najbolj aktivne spletne komentatorje, naj nam pošljejo svoje prispevke in se seveda tudi ... Več.
Piše: Angel Polajnko
Redek je trenutek, ko filozofija preraste v umetnost arhitekture
0
16.03.2019 22:00
Peter Noever je najprej arhitekt, takoj zatem pa je že muzealec, načrtovalec tektonike arhitekturne gradnje in njenega spomina. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Hinavci
22
13.03.2019 23:30
Aktualni primer dvoličnega obnašanja je Venezuela, ena najbogatejših držav vJužni Amerikiper capita, kjer so ljubljenci ... Več.
Piše: Keith Miles
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
19
12.03.2019 23:59
Srečanje koalicijskih strank na Brdu pri Kranju je eden izmed vrhuncev partitokracije, ki se je razpasla do te mere, da v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Emmanuel Macron, ki je sam del problema, bo težko ponudil nekakšen "preporod Evrope"
8
10.03.2019 23:05
Macronov manifest je prepozen in iz obupa ustvarjeni PR poskus mobilizacije evropskih - dejansko pa domačih - volilcev, da bi na ... Več.
Piše: Peter Golob
Četrt stoletja zakona o NUK2: Knjižnica nam je vsem kot mati
4
10.03.2019 09:57
Izgubljen čas, ki je nastal zaradi neizvajanja zakona o gradnji NUK iz leta 1994, je postal pridobljen čas. Zakaj se ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Macronovo pismo o evropski renesansi: Kaj je tisto vezivo, ki drži skupaj Evropsko unijo?
4
08.03.2019 18:00
Zahodna Evropa je bila v času hladne vojne v razmerju doZDAin Sovjetske zveze bolj ali manj enotna. Ta enotnost je veljala v ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Predlagane davčne spremembe v 2019: Še najbolj odmeva to, da regres ne bo več obdavčen
3
07.03.2019 21:00
Kot smo razbrali iz predlogov finančnega ministrstva, so ocenili, da bi si lahko privoščili do 300 milijonov evrov skupne ... Več.
Piše: Bine Kordež
Osmi marec: Izkoriščanje dneva žena za propagiranje enakosti spolov ni v interesu žensk
7
06.03.2019 23:34
Kaže, da bo letošnji 8. marec poseben. Mojega je zaznamovalo vabilo na posvet Komisije za enake možnosti, ki na praznik žensk ... Več.
Piše: Saška Štumberger
In memoriam Marjan Vagaja, v spomin mojemu profesorju matematike
4
06.03.2019 02:37
Danes bodo na Žalah pokopali profesorsko legendo ljubljanske Poljanske gimnazije. Nisem še pisal In memoriam za svoje ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Zlorabe v katoliški cerkvi: Sum spolne zlorabe se prijavi policiji, ne pa neki kongregaciji v Vatikanu!
10
04.03.2019 01:04
Na končanem škofovskem srečanju v Vatikanu je papež Franščišek ponovno ostro obsodil spolne zlorabe in pedofilijo v ... Več.
Piše: Katja Knez Steinbuch
Karpo Godina: Ko se režija, kamera in montaža združijo v eni in isti osebi
0
02.03.2019 22:51
Karpo Godina je edinstven umetnik filmskega sveta, sestavljen je iz balkanskih južnih in severnih vetrov, kultiviran in poln ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Zlorabe v katoliški cerkvi: Duhovniki nam sporočajo, da ne bodo naši grešni kozli
17
28.02.2019 21:45
V mehanizmu grešnega kozla se namreč obnašamo kot v nekakšnem kolektivnem transu: vsi vemo, kje nam je mesto v ritualu; vsi ... Več.
Piše: Branko Cestnik
Vračanje izgubljenih iluzij: Slovenija kot "sovjetska vazalna država"
16
25.02.2019 19:00
V vsakem primeru bi Cerar lahko rekel, da Slovenija ni bila sovjetska vazalna država, ker v časuSovjetske zvezeSlovenija še ni ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Vse manj staršev bo pripravljenih "ubogati", kar nalaga šola
13
24.02.2019 21:00
Šola ni narejena in nikoli ni bila v skladu z znanstvenimi spoznanji, kako se otroci razvijajo in učijo. Niti niso tisti ... Več.
Piše: Marjana Škalič
"Vse, česar se dotakneš v umetniškem delu, je umetnost!"
0
23.02.2019 06:00
Ivana Popović je bila avantgardna umetnica zadnje umetniške avantgarde XX. stoletja. Nikoli se ni metodološko odmaknila od ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Zakaj bi jezni Milan Kučan počasi že lahko postal naravni predsednik Zveze borcev
Uredništvo
Ogledov: 2,939
02/
Evropske volitve so enkratna priložnost, da pokopljemo Levico: njenega šefa Luko Mesca pošljemo za evroposlanca v Bruselj!
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,852
03/
Gospod Bidovec in njegov boj z ljubljanskimi ignoranti za sodno rehabilitacijo bazoviških žrtev italijanskega fašizma
Uredništvo
Ogledov: 1,397
04/
Drugi tir, spomenik potratnosti in neumnosti
Angel Polajnko
Ogledov: 1,751
05/
Temna stran Evrope, 1. del: Kako je Hitlerjev profesor prava Walter Hallstein postal prvi predsednik Evropske komisije
Uredništvo
Ogledov: 1,125
06/
Od Rapalla do Bruslja: Viharno stoletje slovensko-italijanskega sosedstva
Iztok Mirošič
Ogledov: 1,541
07/
Hinavci
Keith Miles
Ogledov: 2,175
08/
Éric Vuillard, Dnevni red: Sestanek v Berghofu (3)
Uredništvo
Ogledov: 1,016
09/
Koalicijska veselica na Brdu: Če je premier komik, potem bo na programu komedija
Dejan Steinbuch
Ogledov: 2,822
10/
Ukrajina pred volitvami: Trije predsedniški favoriti in kar 36 neresnih kandidatov
Mykhailo Brodovych
Ogledov: 970