Komentar

Vse kaže, da penzionist Burger prvič v življenju ne bo šel na volitve!

Korak k demokraciji, ki v Sloveniji najbolj manjka, je boljša komunikacija med nosilcem odgovornosti za reševanje določenega javnega problema na eni, ter državljani, ki jih reševanje tega problema zanima ali zadeva, na drugi strani.

16.05.2018 06:00
Piše: Miha Burger
Ključne besede:   demokracija   princ harry   Meghan Markle   Abby Hoffmann   komunikacija   drugi tir

Tako kot poteka komunikacija med nosilci javnih funkcij in ljudstvom v primeru Drugega tira, vključno z obema referenduma, je za Slovenijo enostavno sramota.

Vse kaže, da to pot prvič v življenju - pa sem že nekaj let v penziji - ne bom šel na volitve. Do tega zaključka me je pripeljal nenavaden vzrok: vse napovedi in ankete kažejo, da bo udeležba okrog 50 % glede na število volilnih upravičencev. In če bi bila pod 50 %, upam, da bodo tako državljani kot njihovi izvoljenci v državnem zboru spoznali, da je z obstoječim Sistemom res nekaj narobe, da je šel čez rob legitimnosti (z legalnostjo naj se ukvarjajo pravniki), da ta oblika demokracije, kot jo imamo, očitno potrebuje korekcijo, korak ali vsaj poskus koraka k boljši demokraciji. Upam tudi, da bodo v tem primeru odločevalci, tudi tisti "legalno" izvoljeni z manj kot 50 % udeležbo volivcev 3. junija, legitimno prisiljeni (čisto vseeno kakšna povolilna koalicija bo nastala) upoštevati zahteve po novih orodjih demokracije, po novih poskusih, kako priti do legitimnosti - in sicer od spremembe volilne zakonodaje do dopolnitve zakonodaje o državljanski participaciji, in tudi do kakšnega "koraka k boljši demokraciji".

 

Do tega zaključka me je pripeljal tudi moj poskus "Koraka k demokraciji", ki sem ga začel 14. januarja (vir) na portalu+ in nadaljeval natančno mesec dni kasneje, torej 14. februarja (vir). "Korak k demokraciji" sem poimenoval osnovno idejo: ali je možna "postavitev in uveljavitev Institucije kontrole oblasti, ki temelji na metodah ugotavljanja in uveljavljanja volje aktivnih državljanov"

 

Naj tokrat na kratko predstavim, kakšni so rezultati preverjanja ali bolje rečeno nekakšne ankete o tem.

 

V februarju in marcu sem namreč izpeljal mini anketo med političnimi subjekti, ki bi bili morda zainteresirani za tak "Korak k boljši demokraciji" (posebej glede na bližajoče volitve). Nagovoril sem tri večje parlamentarne stranke in štiri manjše (zaenkrat izvenparlamentarne, dve že starejši in dve v zadnjem času ustanovljeni). Postavil sem jim eno samo vprašanje: Ali bi bili pripravljeni objaviti pred volitvami na svoji(!) spletni strani eno od "metod ugotavljanja in uveljavljanja volje aktivnih državljanov" v zvezi z eno od akutnih tem v Sloveniji.

 

Odgovorile so vse stranke, razen ene manjše: vsi odgovori so bili bolj ali manj vljudno odklonilni

 

V začetku tega meseca pa sem izpeljal podobno mini anketo med 23 potencialnimi Aktivnimi državljani (po moji oceni), osnovni kriterij pa je bil ta, da je naslovnik javno povedal ali objavil bodisi mnenje bodisi predlog ali zahtevo glede kakšne javne zadeve v kakšnem mediju, na okrogli mizi ali iv ntervjuju itd. Dodaten kriterij sem si postavil tudi to, da z naslovnikom nisem oziroma nisem bil v ožjem stiku, prijateljskem ali poslovnem. Zastavljeno število anketirancev je bilo sicer 25, toda vprašanja dveh povabljenih niso dosegla).

 

Edino vprašanje, ki sem ga zastavil v tej mini anketi, je bilo:

 

Ali bi aktivno (neanonimno!) sodelovali na kakšni metodi "ugotavljanja in uveljavljanja volje aktivnih državljanov" na kakšno akutno državniško oz. skupnostno temo v Sloveniji, ki bi se odvijala na spletni strani denimo državnega sveta kot ta hip edine potencialne institucije za to vlogo?

 

Odgovorilo je 12 naslovnikov: 6 pritrdilno, 4 bolj pogojno ali s potrebo po širši pojasnitvi, 2 pa s prijaznim odgovorom o prezaposlenosti.

 

Odločil sem se in s podobnim vprašanjem ("Ali bi bili za to, da bi državna institucija kot denimo Državni svet, izvajala kakšno metodo 'ugotavljanja in uveljavljanja volje aktivnih državljanov'?") anketiral različne mimoidoče državljane kar na ulici. Nekaj takšnega sem počel tudi pred mnogimi leti kot avtor prispevkov za oddajo Tednik na Televiziji Slovenija. Ni bilo čisto enostavno - verjetno sem malo iz vaje - in kar nekaj oseb je hitro odklonilo pripravljenost za pogovor, nekaterim pa sem moral kar dolgo pojasnjevati vprašanje, vendar sem po dobri uri poskusov prišel do 10 odgovorov. Pri tej številki sem nehal tudi zato, ker so bili vsi odgovori enaki. Glasili so se: "Ja, bi bil za to!"

 

Korak k boljši demokraciji? Morda pa bo v tem predvolilnem času kakšen pretendent za poslanski stolček le obljubil ta korak? Da bom potem spremenil svojo odločitev o odhodu na volitve?!

 

Korak k demokraciji, ki v Sloveniji najbolj manjka, je boljša komunikacija med nosilcem odgovornosti za reševanje določenega javnega problema na eni, ter državljani, ki jih reševanje tega problema zanima ali zadeva, na drugi strani. Posebej pa še komunikacija, ko se pojavi sum o pravilnosti reševanja javnega problema, in najbolj še, ko se pojavi drugačen predlog reševanja tega problema.

 

Komunikacija je preprosto slaba in tudi če obstajajo določena pravila te komunikacije, se jih ne ena ne druga stran kaj dosti ne držita. Posebej nosilci odgovornosti za ta problem zelo pogosto tolmačijo ta pravila iz pozicije močnejšega, jih relativizirajo oz. uporabljajo, kot jim ustreza. Najbolj se to v zadnjem času vidi na javnem problemu, imenovanem Drugi tir. Tako kot poteka komunikacija v tem primeru, vključno z obema referenduma, je za Slovenijo enostavno sramota. In osnovni vzrok, da je ta sramota nastala, je v tem, da nihče, prav nihče ne naredi niti poskusa, kako izboljšati to komunikacijo. Kot da nihče noče ne videti ne slišati ne razumeti, da je to osnovni vzrok, da nastajajo takšne sramote. In seveda, tako stanje je idealno kotišče za vse vrste pojavnih oblik nedokazljive korupcije, klientelizma, nepotizma in vsega podobnega. In ni druge razlage tega, da se na tem področju nič ne izboljšuje, kot je ta, da tako stanje večini glavnih akterjev ustreza.

 

Demokracija kot obstaja danes, posebej pri nas v Sloveniji, je samo neko Okolje ali Sistem, v katerem državljan, posameznik predvsem išče in ustvarja prednost ali ugodnost ali pridobitev, tako materialno ali duhovno, predvsem zase in za svoje bližnje, družino, prijatelje ali za določeno obliko ožje interesne skupine - naj bo to klub, društvo, ceh ali pa politična stranka (za slednjo zgolj v primeru, če ima direktne osebne koristi od nje). V veliki večini ga nacionalni interes, kakršnakoli ideologija, socializem ali kapitalizem, ne zanimata. Ker mu vse to vedno ponuja nekdo od zgoraj. Ko se bo državljan enkrat znebil tega bremena, ki mu ga ponujajo od zgoraj, in ko se bo zavedal, da pa je istočasno tudi del te Celote, tega Okolja, tega Sistema, šele takrat je šansa da se začne pogovarjati z drugimi, se organizira, sodeluje kot Aktivni državljan – namesto da to zanj počne nekdo drug!

 

Meghan Markle, svežeporočena soproga princa Harryja, je v svojem govoru v OZN leta 2015 (sem prebral na spletni izdaji britanskega dnevnika Guardian 12. maja letos) dejala, da ni dovolj zgolj govoriti o enakosti md moškimi in ženskami, ampak moraš vanjo verjeti, pa ne samo verjeti, zanjo si moraš prizadevati. Podobno je rekel ameriški aktivist Abby Hoffmann leta 1968 (sem si takrat kot študent zapisal na listek): "Demokracija ni nekaj, v kar verjameš, ampak je nekaj, kar se greš." (Se opravičujem, ker sem ta citat v zadnjih treh letih v svojih člankih na tem portalu že nekajkrat uporabil!

 

V obeh citatih Meghan in Abby omenjata civilizacijski princip, morda bi to lahko poimenovali kar normo ali standard, ki je potreben za korak k boljšemu, epšemu, pravičnejšemu. Če te norme ali standarda ni ali ga razume, spoštuje in se ravna po njem premalo ljudi, potem pač tega koraka ni.

KOMENTIRAJTE
PRIKAŽI KOMENTARJE
9
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
20
12.12.2018 20:45
Želje po objektivizaciji negativne utopije sovražnega govora so bodisi neuresničljive, če ta paradoks razumemo, bodisi vodijo v ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
3
10.12.2018 22:37
Televizijske hiše v poročilih iz Francije predvajajo protestne izjave, ki se jih spominjamo iz časov vladeAlenke Bratušek: Vlada ... Več.
Piše: Dimitrij Rupel
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
26
09.12.2018 18:00
Sovražni govor je vsako sovražno izjavljanje, usmerjeno proti komurkoli, z namenom pridobitve osebne koristi diskreditacije, ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
5
08.12.2018 12:00
25. novembra 2018 je v mestuSyracuse, v ameriški zvezni državiNew Yorkumrl velikan svetovne umetnosti, začetnik računalniške ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
25
06.12.2018 23:45
Kratko provokacijo o sovražnem govoru, ki jo je objavil portal+ razumem kot prispevek k javni debati o tej temi. Javna debata je ... Več.
Piše: Andrej Drapal
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
29
05.12.2018 22:04
Zelo nevarna značilnost samodeklariranega mnenjskega pluralizma je, da se v odsotnosti opinion makerjev , torej osebnosti z ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
"Bolj ko je država demokratična, težje je kaj impresivnega narediti …"
10
03.12.2018 22:00
Demokracija ni razvila orodja za pogovor s pogumnimi idejami. Ne samo na področju arhitekture državnih projektov. Ni razvila in ... Več.
Piše: Miha Burger
Bodo nacionalne države v "bruseljskem cesarstvu" sploh še kdaj suverene?
5
02.12.2018 20:37
Diskusija o Brexitu poteka z nastavljenimi - in ne izvoljenimi - birokrati v Bruslju. Dostikrat slišim, da so ti uradniki ... Več.
Piše: Keith Miles
Majakovski, Gramschi, Goethe - vse to je bil Bernardo Bartolucci
9
02.12.2018 06:00
Z Bertoluccijem je umrl čas utopičnih delavskih revolucij, čas umetniških stilno-formativnih prevratov druge polovice XX. ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Boj za Istrabenzove hotele: Kdo bo obvladoval pomemben del slovenskega turizma
6
30.11.2018 21:00
Zgodba o prodaji Istrabenzovih hotelov je očitno dosegla vrelišče. Na to kaže tudi naša neuradna informacija, da naj bi že v ... Več.
Piše: Matija Ž. Likar
Medijski aktivizem v lokalni politiki: Janković da, Popovič ne?!
17
27.11.2018 20:00
Kar je dovoljeno Zoranu Jankoviću, ne velja za Borisa Popoviča. Medijski mainstream je vzpostavil nove, povsem subjektivne ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Če spodbujaš totalitarne metode, se lahko zgodi, da bodo te enkrat uporabljene proti tebi
22
26.11.2018 23:59
Pričujoči prispevek objavljamo do preklica, kajti za vsak primer smo ga poslali tudi predsedniku vlade Marjanu Šarcu, da ... Več.
Piše: Oskar M. Salobir
Volitve so za nami in vsi smo zmagovalci ...
3
26.11.2018 13:00
Zmagovalci so tisti, ki so postali župani, zmagovalci so tisti, ki niso postali župani, saj jim ne bo več treba dajati nemogočih ... Več.
Piše: Ivan Simič
Odprto pismo ministru za zunanje zadeve dr. Miru Cerarju pred obiskom Albanije
5
25.11.2018 23:59
Zakaj so za Vlado Republike Slovenije okoljski projekti v državah Zahodnega Balkana pomembnejši od projekta širitve mreže ... Več.
Piše: Tomaž Seljak
Danes ne more biti več zakonodajalec jezika ruralna druščina
1
25.11.2018 12:00
Kaj je to, kar je izoblikovalo poetično in avantgardistično repliko, da skozi usta najmlajše igralske generacije zveni tako ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Oh, to naše šolstvo: Kratka anekdota o tem, da ima avtoriteta vedno prav
4
22.11.2018 23:59
Čeprav šola prenekaterim staršem povzroča sive lase, se včasih lahko na njen račun tudi nasmejimo. Priporočam vam, da to ... Več.
Piše: Marjana Škalič
Razumeti Ljubljano, 2. del: Zakaj je Zoran Janković tako gladko zmagal na županskih volitvah
12
19.11.2018 00:41
Bolj kot gladka zmaga Zorana Jankovića je presenetljiva visoka podpora njegovi listi, ki bo ponovno z absolutno večino vladala v ... Več.
Piše: Dejan Steinbuch
Intrafluks, krogotok med veliko radostjo in veliko žalostjo življenja
13
18.11.2018 09:16
Že od nekdaj meseca novembra postane Ljubljana prestolnica umetnosti in kulture. Še več, postane upoštevanja vredna prestolnica ... Več.
Piše: Dragan Živadinov
Kulturni škandal: K nam prihaja ruski pisatelj, ki se je v proruskih paravojaških enotah boril na vzhodu Ukrajine!
13
14.11.2018 23:00
Na prihajajočem Slovenskem knjižnem sejmu, ki se bo v Cankarjevem domu odvijal med 20. in 25. novembrom, bo nastopil tudi ... Več.
Piše: Mykhailo Brodovych
Avatgardna premišljevanja: Kakšna pravzaprav je vloga umetnosti v sodobni družbi?
24
13.11.2018 00:57
V nasprotju s splošnim prepričanjem, da mora umetnost zabavati in kratkočasiti kot kak posebno lep okrasek v sivini puščobnega ... Več.
Piše: Vid Sagadin Žigon
1 2 3 4 5  ... 

Najbolj brano

01/
Kako so na Slovenskem knjižnem sejmu zaklenili vrata in z varnostniki preprečili neprijetna vprašanja Zaharju Prilepinu
Olga Moroz
Ogledov: 2,822
02/
Polemika o sovražnem govoru: Lahkotno pozivanje k pogromu "sovražnega govora" je problematično
Andrej Drapal
Ogledov: 2,132
03/
Kratka provokacija o sovražnem govoru: "Ne, nima vsakdo pravice do svojega lastnega mnenja ..."
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,705
04/
Ljudstvo proti avtokratu: Francoska revolucija med Parizom in Ljubljano
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,069
05/
Polemika o nekem govoru: Sovražni govor prispeva k fašistoizaciji družbenega pola
Vid Sagadin Žigon
Ogledov: 1,550
06/
Kako resno je bila v proteste v Franciji vpletena islamistična Muslimanska bratovščina?
Uredništvo
Ogledov: 1,148
07/
Zaključek polemike: Egalitarizem ne preprečuje sovražnega govora, ampak ga kvečjemu sproža!
Andrej Drapal
Ogledov: 1,019
08/
Proračunske sladkosti: O milijardi evrov boljših javnih financah
Bine Kordež
Ogledov: 689
09/
Edvardu Zajcu, prijatelju v spomin
Dragan Živadinov
Ogledov: 1,038
10/
Ko me je policist prepoznal, se je odločil, da bo iz neznatnega naredil senzacionalen dogodek
Dimitrij Rupel
Ogledov: 2,289